Slovenki Laura Seferaj in Petra Petan sta prejšnji teden zastopali Slovenijo na konferenci Young European Council 2016, Evropskem svetu mladih, ki se je že tretjič odvila v Bruslju. Iniciativa, ki želi mlade približati odločevalskemu procesu na ravni Evropske unije (EU), je lani iz rok predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza prejela Evropsko mladinsko nagrado Karla Velikega, nagrado za projekte, ki vzpodbujajo udeležbo mladih v razvoju EU.

Letos je dogodek potekal v prostorih Evropskega parlamenta in Odbora regij pod visokim pokroviteljstvom Evropskega parlamenta in Slovaškega predsedstva EU. Mladi delegati so v tednu dni dolgih razpravah in pogajanjih predstavili svoje ideje za izboljšanje različnih področij delovanja EU in najboljše spisali v končni komuniké, ki bo predstavljen zakonodajalcem EU in Organizacije združenih narodov (OZN).

Laura je Slovenijo zastopala v krovnem odboru voditeljev držav, kjer so se spopadali z perečimi problemi, ki trenutno pretresajo države EU: visoko brezposelnostjo med mladimi, demokratičnim deficitom ter migrantsko krizo.

Za spopadanje s slednjim so delegati izoblikovali platformo za Evropski solidarnostni korpus, idejo, ki jo je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker predstavil septembra letos. Evropski solidarnosti korpus je namenjen mladim državljanov EU, starim od 17 do 30 let, in zagotavlja možnosti za prostovoljstvo in zaposlitev v državah EU, ob vzpodbujanju skupnih vrednot EU – solidarnosti in vključenosti.

Kar se tiče demokratičnega primanjkljaja so bili mladi mnenja, da bi moral biti najvišji predstavnik EU, predsednik Evropske komisije, v nasprotju s trenutno netransparentno prakso izvoljen na volitvah v državah članicah.

Poleg tega so se delegati spopadali tudi z begunsko krizo, saj so bili mnenja, da je bilo upravljanje begunske krize v Uniji nesrečno izpeljano. Države članice kljub obveznostim, ki jih imajo v skladu z načrtom premestitve 160.000 prosilcev za azil iz Italije in Grčije,  k temu ne prispevajo plodno, saj je bilo do sedaj premeščenih le 5.651 beguncev. Izhodiščna politika, ki so jo pripravili delegati je zgrajena na pozitivnih vzpodbudah – države članice, ki bi se prostovoljno pridružile načrtu premestitve, bi nagradili z nepovratnimi sredstvi, ki bi jih države morale porabiti izključno v okviru javnih politik, kar bi imelo blagodejen vpliv na državljane.

Petra je sodelovala v odboru za Enakost spolov in socialno vključenost, ki se je iz drugačnega zornega kota spopadal z eno ključnih problematik današnje Unije: porastom političnega radikalizma in sovražnih ideologij, družbenim razslojevanjem in, kljub dejstvu, da je enakost med spoloma eno ustanovnih načel Evropske unije, zaskrbljujočim zaostankom dobre polovice populacije 28 držav EU. Poročila, ki kažejo, da bodo ob trenutni hitrosti napredka ženske ekonomsko enakopravne moškim čez 118 let, ter da je ena od treh žensk v EU že doživela neko obliko fizičnega ali spolnega nasilja, so vzpodbudile Petro, da prida svoj glas trenutno naelektreni debati o enakosti med spoloma.

Petrin predlog bi obvezal velika evropska podjetja, ki kotirajo na borzi, k vsakoletnem izračunavanju in objavljanju njihove plačne vrzeli. Na podlagi zbranih podatkov bi se oblikoval sistem akreditiranja do žensk prijaznih podjetij in sistem sankcij za podjetja, ki zahteve ne bi upoštevala.

Za Petrine in Laurine predloge sta bila dovzetna tudi evropska poslanca Tanja Fajon in Igor Šoltes, ki sta delegatki sprejela v svojih pisarnah v Evropskem parlamentu in se z njima pogovorila o delu na svojih trenutnih prioritetah za EU.