Dostop do pravnega varstva ni zgolj pravno načelo — je temelj pravične in demokratične družbe. Na Kosovu Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) v partnerstvu z Misijo Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) in lokalnimi pravosodnimi institucijami deluje na tem, da je pravosodje ne le učinkovito, temveč tudi dostopno v obeh uradnih jezikih Kosova. Med septembrom 2024 in junijem 2025 je projekt »Spodbujanje pravne države z izboljšanjem enakega dostopa do pravnega varstva in napredovanjem jezikovnih pravic« prinesel konkretne izboljšave v sodnih institucijah po vsej državi.
Eden najpomembnejših dosežkov projekta je bila digitalizacija 252.052 prekrškovnih zadev in 96.261 civilnih zadev iz arhivov sedmih osnovnih sodišč ter pritožbenega sodišča v Prištini. Ta izjemen podvig je sprostil fizični prostor, izboljšal učinkovitost ter sodnikom, odvetnikom in državljanom olajšal dostop do informacij o primerih. V Gjakovi je bil zgrajen modularni sodni arhiv, osnovno sodišče v Prištini pa je pridobilo digitalno konferenčno dvorano, ki omogoča sodobna zaslišanja in boljši dostop javnosti.
Na primer, pred procesom digitalizacije je moral sodnik na Osnovnem sodišču v Prištini fizično brskati po kupih papirjev, da je našel starejše dokumente. Zdaj lahko z nekaj kliki takoj pridobi celotno zgodovino primera, kar prihrani več ur dela in pušča več časa za obravnave. Podobno lahko odvetniki, ki zastopajo stranke na podeželju, zdaj dostopajo do sodnih spisov na spletu, s čimer se izognejo dolgim in dragim potem do sodnega arhiva.
Odpravljanje jezikovnih ovir v pravosodnem sistemu
V večetnični družbi, kot je Kosovo, je pravica do uporabe lastnega jezika v sodnih postopkih ključnega pomena. Projekt je okrepil jezikovne pravice z vzpostavitvijo namenskega prevajalskega prostora na Osnovnem sodišču v Prištini, zagotavljanjem strokovnih prevodov pravnih dokumentov ter tolmačenja sodnih obravnav. Samo v Mitrovici je bilo s prevajalsko podporo pripravljenih več kot 150 pravnih dokumentov in 130 sodnih vlog, prevedenih je bilo več kot 100 pravnih dokumentov, prav tako pa je bilo tolmačenih 15 sodnih obravnav, kar je zagotovilo pravično sodelovanje pripadnikov nesrbske večine.
Specializirana usposabljanja za sodne prevajalce so razširila njihovo strokovno znanje na pravno terminologijo s področij, kot so gospodarstvo, lastnina, obdavčitev, medicina in nasilje v družini. Pomemben vidik projekta je bila tudi zaveza vključevanju žensk. Med 16 pravnimi sodelavci, zaposlenimi pri digitalizaciji, je bilo kar 13 žensk, štiri med njimi pa so bile kasneje zaposlene kot javne uslužbenke. Ena od njih, Liridona, je povedala, da je pred vključitvijo v projekt težko našla stabilno zaposlitev v domačem kraju. Zdaj ima stalno delovno mesto v upravnem oddelku sodišča, kjer vsak dan uporablja svoje znanje in prispeva k učinkovitejšemu pravosodnemu sistemu.
Uspeh te pobude temelji na tesnem sodelovanju med UNDP, UNMIK, Kosovskim sodnim svetom in lokalnimi sodišči, ob finančni in tehnični podpori mednarodnih partnerjev. Takšen pristop je zagotovil, da izboljšave niso le začasni popravki, temveč del dolgoročne preobrazbe kosovskega pravosodnega sektorja.
Z vključevanjem sodobne tehnologije, jezikovnih pravic in žensk postaja pravosodni sistem na Kosovu bolj dostopen in pravičnejši. Kombinacija digitalizacije, nadgradnje infrastrukture in prevajalskih storitev predstavlja model, ki ga lahko posnemajo tudi druge večjezične, postkonfliktne družbe, ki želijo okrepiti vladavino prava.
Projekt se je končal leta 2024.
Pripravila: Valbone Hoxha
