Predsednik mladinske sekcije Društva za Združene Narode za Slovenijo, Luka Hiti, je ob mednarodnem dnevu mladih 2020 zapisal:
Leta 1999 je Generalna skupščina Združenih narodov 12. avgust razglasila za mednarodni dan mladih, katerega namen je razpravljati o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade in opozarjati na pomen mladih v družbi nasploh. Tema letošnjega dneva je vključevanje mladih za skupno svetovno delovanje. Teče pomembno leto, saj bomo v njem obeležili tudi 75 let od ustanovitve Združenih narodov, obenem pa nam ostaja zgolj še 10 let do uresničitve ciljev, začrtanih v Agendi za trajnostni razvoj 2030. Vse to pa se dogaja v času, ko zaupanje v javne institucije upada, kar v praksi pomeni, da se svetovna skupnost težje in manj uspešno spopada z izzivi.
Namen letošnjega mednarodnega dneva mladih je kot prvo poudariti, kako vključevanje mladih pozitivno prispeva k delovanju nacionalnih in mednarodnih institucij. Hkrati je njegov namen tudi, da se iz izkušenj spomnimo, na kakšen način lahko izboljšamo politično reprezentacijo in družbeno udejstvovanje mladih. Takšno udejstvovanje sicer zajema spekter dejavnosti na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Mladi vsakodnevno močno pripomorejo k implementaciji socialnih politik ter v tem smislu veljajo za eno najaktivnejših družbeno-koristnih generacij. So tudi eden najodmevnejših glasov za polni prehod v zeleno gospodarstvo, za okoljevarstvo in za dobrobit vseh čutečih bitij nasploh.
Z nastopom epidemije smo bili priča temu, da so se mladi, mnogi delujoči znotraj mladinskih organizacij, hitro in učinkovito angažirali pri prostovoljski pomoči. Hkrati pa so tako rekoč čez noč vzpostavili digitalna okolja, preko katerih so bodisi zagotovili nemoteno izvajanje pomembnejših dejavnosti bodisi se povezali z ranljivejšimi skupinami in tako mnogim pomagali prebroditi najhujše obdobje epidemije. S tem so pokazali ne le svoje močne socialne vrednote, temveč tudi, da so pripravljeni in tudi opolnomočeni za zahtevne ter odgovorne naloge ter izzive.
Po drugi strani pa poleg aktivnega sodelovanja pri implementaciji socialnih politik udejstvovanje pomeni tudi vključenost v samo oblikovanje teh politik in zakonov. Pri tem sicer vidimo interes mladih za takšno vključenost, vendar pa v praksi opazimo, da je le-ta nižja od pričakovane. V Sloveniji na primer znaša delež mladih, ki v javni upravi zasedajo vodilna in druga uradniška delovna mesta, zgolj nekaj čez dva odstotka, medtem ko je delež takšnih delovnih mest okoli pet-odstotkov. To pomeni, če vsak dvajseti zaposleni zaseda takšno delovno mesto, pri mladih velja, da zgolj vsak petdeseti.
V času, ko nas pestijo mnogi problemi kot so nazadovanje na področjih dostojanstva in človekovih pravic, zlasti pri pripadnikih ranljivejših skupin, nespoštovanje vladavine prava ter vračanje k nacionalističnemu in avtoritarnemu razmišljanju, razvijanje novega jedrskega orožja namesto razoroževanja, posledice globalnega segrevanja in navsezadnje epidemija Covid-19, so mladi torej nepogrešljiv člen za prihodnost družbe. Tudi politiki in visoki uradniki vsepovsod po svetu opominjajo, da »prihodnost sloni na mladih«. Mednarodni dan mladih lahko torej razumemo tudi kot poziv mladim, naj se opogumijo in odločneje uveljavljajo svoje želje, ideje, predloge in zahteve.
