Inštitut za elektronsko participacijo ob mednarodnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe opozarja na nizek delež prebivalstva Slovenije z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami. Slovenija se z 47 % deležem uvršča na rep držav EU, v primerjavi z letom 2023 pa je nazadovala glede na povprečje EU. Država se tako oddaljuje od cilja 80 % prebivalcev z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami do konca leta 2030, navkljub izvajanju ukrepov in naložbam javnih sredstev v obdobju 2022-2025.

Mednarodni dan telekomunikacije in informacijske družbe je namenjen ozaveščanju javnosti o družbenih spremembah, ki jih prinašajo internet in nove tehnologije ter prizadevanjem za zmanjšanje digitalnega razkoraka.

Cilj 80 % prebivalcev Slovenije z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami

Pomemben vzvod digitalne vključenosti predstavljajo digitalne kompetence prebivalstva. K temu se je zavezala država Slovenija z ambicioznim ciljem v Strategiji Digitalna Slovenija 2030, da bo do konca desetletja imelo 80 % prebivalcev Slovenije, starih od 16 do 74 let, vsaj osnovne digitalne kompetence. V ta namen je Slovenija leta 2023 v Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje1 vključila 16 ukrepov v skupni vrednosti 127 milijonov evrov javnih sredstev, v posodobljenemu načrtu za digitalno desetletje, ki je hkrati tudi Akcijski načrt strategije Digitalna Slovenija 20302, pa je število ukrepov povečala na 20. Skupni cilj ukrepov formalnega in neformalnega izobraževanja ter podpornega okolja je digitalno opismeniti 450.000 prebivalcev, od tega 65.000 prebivalcev na letni ravni.

Cilj 80 % prebivalstva z osnovnimi digitalnimi kompetencami je v nacionalnem načrtu za digitalno desetletje obsegal drugo največje število ukrepov v okviru posameznega strateškega cilja in drugi največji proračun po posameznih ciljih. Hkrati vključuje začrtano pot in letne kazalnike napredka pri doseganju cilja in sicer 63 % za leto 2025 in 66 % za leto 2026 ob izhodiščni vrednosti 50 % prebivalstva v letu 2021 z osnovnimi digitalnimi kompetencami.

Je Slovenija res primer dobre prakse na področju digitalnih kompetenc?

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je v svoji novici ob objavi poročila Evropske komisije o stanju digitalnega desetletja 2025, med drugimi navedlo, da je Slovenija kot vodja grozda za digitalne spretnosti v okviru evropskega pospeševalnika najboljših praks organizirala pet delavnic in predstavila štiri dobre prakse, med njimi programe za digitalno opismenjevanje odraslih, otroke in starejše. Vlada Republike Slovenije je na svoji spletni strani med svojimi dosežki navedla večjo digitalno pismenost prebivalstva, pri čemer se sklicuje na število udeležencev v usposabljanjih za digitalno opismenjevanje, projektu Mobilni heroji in projektu za prekvalifikacijo v IKT poklice.

Več informacij najdete TUKAJ.

Vir: INEPA