Evropa je v prvi polovici leta 2026 občutno pospešila vlaganja v obnovljive vire energije. Po podatkih združenja WindEurope je bilo v tem obdobju nameščenih 8,8 GW novih vetrnih zmogljivosti, kar je približno 30 % več kot v enakem obdobju lani. Nova proizvodnja lahko z električno energijo oskrbi približno 7 mio evropskih gospodinjstev. WindEurope pričakuje, da bo do konca leta v Evropi nameščenih približno 24 GW novih vetrnih zmogljivosti.
Rast hkrati razkriva novo fazo evropskega energetskega prehoda. V ospredje ne prihaja več samo vprašanje, koliko novih sončnih in vetrnih elektrarn je mogoče zgraditi, temveč tudi, kako njihovo proizvodnjo vključiti v elektroenergetski sistem.
9 milijard evrov novih naložb
V 1. polovici letošnjega leta so nove vetrne zmogljivosti zagnali v 16 državah EU. Skupaj je bilo nameščenih 5,3 GW kopenskih in 1,7 GW morskih vetrnih elektrarn, vrednost novih naložb pa je dosegla približno 9 milijard EUR.
Kljub temu WindEurope opozarja, da nadaljnja rast ni samoumevna. Med ključnimi omejitvami so dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj, nezadostne zmogljivosti omrežij in počasnejša elektrifikacija gospodarstva.
Pomemben instrument pri financiranju novih projektov ostajajo pogodbe za razliko oziroma CfD, ki investitorjem zagotavljajo večjo predvidljivost prihodkov in s tem zmanjšujejo stroške kapitala.
Sončne elektrarne se soočajo z omejitvami omrežij
Na področju sončne energije je slika nekoliko drugačna. Evropska unija je leta 2025 dodala 67,2 GW novih sončnih zmogljivosti, vendar naj bi se rast v letu 2026 v večini večjih trgov upočasnila. Eden glavnih razlogov predstavljajo elektroenergetska omrežja.
Ob sončnih dnevih lahko proizvodnja iz sončnih elektrarn preseže zmogljivost omrežja za prenos električne energije do odjemalcev ali hranilnikov. Posledica so vse pogostejše omejitve proizvodnje in obdobja z negativnimi cenami električne energije.
V 1. polovici leta 2026 se je število ur z negativnimi cenami v primerjavi z letom 2024 povečalo za približno 33 % v Nemčiji in kar 237 % v Španiji.
Omrežja postajajo ključna infrastruktura
Evropski energetski prehod bo zato zahteval ogromna vlaganja v omrežno infrastrukturo. Operaterji elektroenergetskih omrežij načrtujejo v prihodnjem desetletju za njihovo posodobitev in širitev več 100 mlrd EUR investicij.
Za nadaljnjo rast obnovljivih virov bo treba povečati predvsem zmogljivosti za prenos električne energije, izboljšati upravljanje omrežij in pospešiti čezmejne povezave.
Prav na tem področju se odpirajo nove priložnosti za ponudnike elektroenergetske opreme, digitalnih rešitev in sistemov za upravljanje energije.
Baterije postajajo naslednji veliki trg
Drugi ključni del rešitve je shranjevanje električne energije.
Evropska unija ocenjuje, da bo do leta 2030 potrebovala približno 150 GW baterijskih hranilnikov, medtem ko jih je bilo konec leta 2025 nameščenih približno 37 GW. Razkorak je velik in predstavlja pomemben potencial za razvoj novega trga.
Države članice zato uvajajo davčne spodbude, poenostavljajo postopke pridobivanja dovoljenj in spodbujajo povezovanje baterijskih sistemov neposredno s sončnimi elektrarnami.
Pri tem postaja pomembna tudi lokacija hranilnikov. Če so baterije nameščene daleč od proizvodnih virov, je treba dodatno električno energijo prenašati po omrežju, kar povečuje obremenitev infrastrukture.
Vir: Izvozno okno
