V ponedeljek, 26. januarja 2021, je potekal četrti intervju v sklopu serije intervjujev ob 75. obletnici OZN, ki jih izvajata Društvo za ZN za Slovenijo in mladinska delegatka pri OZN. Tokrat smo imeli priložnost prisluhniti pogovoru z dr. Vasilko Sancin, članico Odbora OZN za človekove pravice, predstojnico Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose ter izredno profesorico mednarodnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Govorniki na virtualnem dogodku so se najprej dotaknili kratkega pregleda mejnikov institucionalizacije človekovih pravic v mednarodnih odnosih. Prvi mejnik je bil sprejem Splošne deklaracije človekovih pravic 10. decembra leta 1948. Kasneje pa sta dva mednarodna pakta iz leta 1966 poskrbela za natančnejšo kodifikacijo temeljnih pravic, to so državljanske in politične ter ekonomske, socialne in kulturne pravice. Leta 1976, deset let kasneje sta obe mednarodni pogodbi z zadostno ratifikacijo držav članic tudi vstopili v veljavo. Nadaljnji mejnik se je zgodil takrat, ko je v mednarodni skupnosti prišlo do razumevanja, da najhujše kršitve človekovih pravic ne morejo ostati nenaslovljene. Tako so leta 2005 države soglasno sprejele načelo odgovornosti zaščititi (Responsibility to Protect). Načelo predvsem naslavlja preventivno delovanje, preko zgodnjega opozarjanja na politike, ki bi lahko vodile do grozodejstev kot so genocidi, vojni zločini, etnična čiščenja in zločini proti človeštvu.

Odbor OZN za človekove pravice je pomembno pogodbeno telo, ki je sestavljeno iz 18 strokovnjakov. V praksi se skuša vzpostaviti mešano sestavo in zastopanost vseh spolov. Reden dialog se praviloma odvija v Ženevi trikrat letno. Odbor ima tri glavne pristojnosti: univerzalni periodični pregled, postopek individualnih pritožb in izdaja splošnih komentarjev državam članicam. 

Na koncu je dr. Vasilka Sancin izpostavila težave pri mehanizmih, ki so vzpostavljeni za varstvo človekovih pravic. Prvič, vse države pogodbenice pakta niso hkrati tudi pogodbenice dopolnilnega protokola in tako nimajo dostopa do odbora.  Zato meni, da bi bilo dobro, če bi v prihodnosti lahko ustanovili svetovno sodiščo za človekove pravice, ki bi bilo dostopno vsem posameznikom. A vendar se v trenutnih razmerah zdi, da je ta možnost oddaljena. Problematično je tudi, da odbori ne zasedajo stalno, primerov individualnih pritožb pa je vedno več. Za učinkovito delovanje teles, kot je Odbor za človekove pravice, sta potrebni večja pripravljenost in finančna podpora s strani držav. Vsekakor se iščejo načini, da se odločitve pospešijo in delovanje nadzornih teles izboljša.

Celoten pogovor z dr. Vasilko Sancin si je mogoče ogledati na sledeči povezavi: https://www.facebook.com/UNYDSlovenia/videos/1434802906856326/

Avtorica: Nadja Viharev