Ta teden bo v Istanbulu potekal prvi svetovni humanitarni vrh. Na njem se bodo sestali voditelji vlad, mednarodnih agencij, zasebnega sektorja in civilne družbe, ki bodo podali svoje zaveze za odpravo nekaterih najbolj kritičnih izzivov današnjega časa. Potrebe na vrhu so jasne: konflikti, ki nimajo konca in povzročajo neizmerno trpljenje, množično preseljevanje ter politične in gospodarske pretrese; očitne kršitve mednarodnega humanitarnega prava; žalostna razširjenost lakote in podhranjenosti otrok; bolj močne in pogoste naravne nesreče, ki so povezane s podnebnimi spremembami; in vse večja neenakost, ki na milijone ljudi prikrajša za razvoj.
Statistika je osupljiva; več kot 130 milijonov ljudi potrebuje dostop do humanitarne pomoči in zaščite, pri čemer številka narašča. Zaradi konfliktov in nasilja je več kot 40,8 milijona ljudi razseljenih znotraj lastne države ter nadaljnjih 20,2 milijona ljudi se je zateklo v druge države. Samo leta 2015 je bilo 19,2 milijona ljudi razseljenih zaradi naravnih nesreč in to v kar 113 državah.
Našo pozornost usmerjamo na najbolj ranljive. Združeni narodi (ZN) v sodelovanju s humanitarnimi partnerji želijo zbrati okrog 21 milijard ameriških dolarjev, da bodo zagotovili humanitarno pomoč za 91 milijonov ljudi v 40 državah. Čeprav smo že skoraj na polovici leta, nam manjka 17 milijard ameriških dolarjev od prej omenjenih 21. Zaradi tega nismo sposobni pomagati ljudem, ki so v večini primerov izgubili vse.
Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je pozval k prvemu svetovnemu humanitarnemu vrhu pred štirimi leti. Zaveda se, da se status quo ne more več nadaljevati. Nujnost takšnega srečanja še nikoli ni bila tako izrazita. Svetovni voditelji se morajo spoprijeti z realnostjo humanitarnih potreb, ki uhajajo izpod nadzora.
Sedaj imamo enkratno priložnost, da si postavimo ambiciozen načrt, kako spremeniti svet na bolje, in kar je še najbolj pomembno, preprečimo trpljenje najbolj ranljivih ljudi na svetu. Da uspemo, generalni sekretar ZN v svoji ”agendi za človečnost” poziva k zavezam in ukrepom, ki prinašajo resne spremembe.
Če želimo preoblikovati življenja milijonov ljudi po svetu, je ena od najbolj kritičnih sprememb, ki jih moramo doseči na vrhu, preusmeritev mednarodne pozornosti iz upravljanja s konflikti na njihovo preprečevanje in reševanje. Za začetek morajo politični voditelji izkoristiti svojo skupno odločnost in odgovornost pri spoznanju, da je edini način za zmanjšanje trpljenja ljudi na dolgi rok in v tako velikem obsegu učinkovito preprečevanje in končanje konfliktov. To od svetovnih voditeljev zahteva znatno povečanje naložb v krepitev stabilnosti in proaktivno preventivno diplomacijo.
Svetovni voditelji morajo tudi obravnavati kršitve mednarodnega humanitarnega prava, saj gre za pravo, ki zavezuje vse države in nedržavne oborožene skupine. V današnjih konfliktih se mednarodno pravo krši z nekaznovanostjo: civilisti umirajo v svojih domovih in bolniških posteljah, ali so žrtve obleganja, dokler ne umrejo od lakote, humanitarni in zdravstveni delavci, ki poskušajo pomagati, pa se soočajo z nezakonitimi napadi, ki so pogosto smrtni.
Vrh mora tudi oživeti zaveze voditeljev, ki so jih že podali v okviru sprejete agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Slednja si prizadeva, da nikogar ne bomo pustili za sabo in v ospredje postavlja tiste, ki so najbolj ranljivi. Prisluhnili smo tudi pozivu ljudi v stiski, ki ne želijo le preživeti in zaščito; želijo imeti upanje in možnost za napredek. Enkrat za vselej moramo najti boljše načine, da zmanjšamo potrebe in zgradimo odporne skupnosti.
Vsi moramo sprejeti nov način dela z oblikovanjem vključujočih partnerstev z vladami, civilno družbo ter razvojnimi in humanitarnimi akterji.
Ne nazadnje, nobena ta sprememba in mnoge druge ne bodo možne, če ne najdemo bolj trajne načine financiranja in mobilizacije drugih virov za lajšanje trpljenja, zmanjšanje ranljivosti in naslavljanje tveganj.
Na vrhu bomo vzpostavili na desetine ambicioznih in izvedljivih pobud, ki bodo potrdile razgibanost in raznolikost humanitarnega sektorja.
Svetovne voditelje bomo pozvali, da se zavežejo k prepolovitvi števila notranje razseljenih oseb, in sicer iz 40 milijonov leta 2016 na 20 milijonov do 2030.
Voditelje bomo pozvali, da podprejo novo “partnerstvo za globalno pripravljenost”, katere cilj je doseči minimalno raven pripravljenosti v primeru naravnih nesreč, in sicer v 20 državah do leta 2020.
Vzpostavljena bo tudi pobuda za povezovanje zasebnega sektorja, katere cilj je preoblikovati sodelovanje zasebnega sektorja pri zmanjševanju tveganj naravnih nesreč ter pripravljenosti na izredne razmere, vključno s sposobnostjo odzivanja in okrevanja na lokalni, nacionalni in regionalni ravni. Oblikovali še bomo nova zanimiva partnerstva za reševanje svetovnih zdravstvenih izzivov in urbanih kriz.
V zadnjih nekaj desetletjih so humanitarni delavci izboljšali vsak vidik humanitarnih odzivov. Zagotavljajo boljše analize, bolj intenzivne oblike sodelovanja, večjo raven lokalne in nacionalne pripravljenosti ter višje operativne standarde. Kljub temu se ne smemo ustaviti v prizadevanjih po napredku, da postanemo bolj učinkoviti ter uspešni pri reševanju življenj in njihovi zaščiti.
Svetovne voditelje bomo pozvali, da podpišejo “veliki dogovor” med donatorji in agencijami, s katerim bomo preusmerili eno milijardo dolarjev v varčevalne namene, kar bodo izjemno pomembna humanitarna sredstva v naslednjih petih letih. S sklenitvijo tega dogovora se bodo humanitarne agencije zavezale, da izboljšajo učinkovitost in odgovorno porabo denarja.
Naš urad bo najprej bistveno racionaliziral postopke financiranja, dal večji poudarek na financiranje lokalnih in nacionalnih odzivov ter postal prvak pri izvajanju novih načinov dela.
Zavedamo se, da te spremembe ne bo vedno lahke. Prinašale bodo nesoglasja in kompromise. Svetovni humanitarni vrh predstavlja zgodovinsko priložnost, hkrati pa imamo kot voditelji moralno odgovornost, da ukrepamo. Strošek, da ne storimo ničesar, je previsok. Pridružite se nam!
@WHSummit https://impossiblechoices.org #sharehumanity http://www.worldhumanitariansummit.org/