Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) je 9. decembra potekala okrogla miza za obeležitev mednarodnega dneva spomina na žrtve genocida in mednarodnega dneva človekovih pravic, ki sta jo organizirala Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije (RS) in Pravna fakulteta UL. Okrogla miza je bila med drugim namenjena predstavitvi publikacije Združenih narodov (ZN) o preprečevanju grozodejstev z naslovom “Okvir za prepoznavanje grozodejstev – priročnik za preprečevanje”.
Na predstavitvi, posvečeni ozaveščanju o načelu “odgovornost zaščititi”, so sodelovali zaslužni prof. dr. Ljubo Bavcon, najstarejši diplomat na svetu dr. Anton Vratuša, izr. prof. dr. Vasilka Sancin (Pravna fakulteta UL) ter veleposlanica mag. Blanka Jamnišek, nacionalna kontaktna točka za “odgovornost zaščititi” (Ministrstvo za zunanje zadeve RS).
Načelo “odgovornost zaščititi” je bilo sprejeto na svetovnem Vrhu ZN leta 2005 in govori o odgovornosti držav, da zaščitijo svoje prebivalstvo pred najhujšimi grozodejstvi po mednarodnem pravu, ter o odgovornosti mednarodne skupnosti, da jim pri tem pomaga. Grozodejstva zajemajo najhujše oblike hudodelstev: genocid, hudodelstvo zoper človečnost, vojna hudodelstva ter etnično čiščenje.
Slovenija je odločna zagovornica “odgovornosti zaščititi”, ki je zapisana tudi med prioritetna področja v Deklaraciji o zunanji politiki RS, ki jo je sprejel Državni zbor RS leta 2015, in Strategiji zunanje politike RS iz istega leta. Ministrstvo za zunanje zadeve RS je zato v slovenski jezik prevedlo “Okvir za prepoznavanje grozodejstev – priročnik za preprečevanje”, ki govori o tveganjih, kazalnikih in sprožilcih procesov, ki lahko pripeljejo do grozodejstev.
V razpravi je najstarejši diplomat na svetu dr. Anton Vratuša (rojen leta 1915), ki je preživel številne preizkušnje, med njimi tudi koncentracijska taborišča v Gonarsu, Trevisu, Padovi in Rabu, na podlagi osebne izkušnje poudaril, da je za preprečevanje grozodejstev pomembno, da se posameznik vsak dan odloča po svoji vesti in da deluje v skladu s splošnimi vrednotami in načeli. Tudi zasl. prof. dr. Ljubo Bavcon je izpostavil, da lahko k preprečevanju grozodejstev prispeva vsak posameznik.
Profesorica dr. Vasilka Sancin je predstavila različne elemente načela “odgovornost “zaščititi”, in sicer dolžnost države, da zaščiti svoje prebivalstvo, dolžnost mednarodne skupnosti, da ji pri tem pomaga, v primeru, da država ne želi sprejeti pomoči, pa tudi odgovornost mednarodne skupnosti, da sprejme ukrepe za zaščito ogroženega prebivalstva. Poudarila pa je tudi nujnost preprečevanja grozodejstev, saj je to uspešnejše, cenejše in posledično bolj učinkovito za vse deležnike mednarodne skupnosti.
Veleposlanica mag. Blanka Jamnišek, nacionalna kontaktna točka za “odgovornost zaščititi”, je predstavila priročnik ter aktivnosti Slovenije pri razvoju ozaveščanja o zaščiti pred grozodejstvi. Med specifičnimi dejavniki tveganja za grozodejstva je izpostavila šibke državne strukture, negotove razmere in oborožene spopade, pretekle hude kršitve mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, odsotnost odvračilnih dejavnikov, itd.
Sodelujoči so se strinjali, da je potrebno okrepiti sposobnosti držav za preprečevanje grozodejstev. Pravočasno ukrepanje pa je mogoče le, če znamo prepoznati zgodnje opozorilne znake. Zato so izkušnje in sporočila generacij, ki so preživele grozodejstva, zelo dragocene.
Vir: MZZ
