Med 16. in 24. novembrom se je Andreja Friškovec kot članica delegacije Evropskega združenja študentov prava (ELSA) udeležila 15. skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta, ki je potekala na v Haagu na Nizozemskem. Predstavljala je stališča tako imenovane Koalicije za Mednarodno kazensko sodišče.

Še pred začetkom skupščine so dogajanja na njej zaznamovali izstopi treh afriških držav iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Prvi dan je udeležence pretresla novica o umiku ruskega podpisa k Rimskemu statutu, dan kasneje pa izjava Filipinov, da resno razmišljajo o tem, da sledijo Rusiji.

Problematika izstopov, ki je vnesla val negotovosti o prihodnosti delovanja ICC in sprožila vprašanje o začetku konca te institucije, je bila osrednja tema izjav, ki so jih podale države članice med plenarnim zasedanjem in številnimi stranskimi dogodki. Številni predstavniki držav, med njimi tudi Slovenija, so v svojih govorih podprle delovanje ICC in pozvale odhajajoče države, da premislijo o svoji odločitvi.

Veliko pozornosti sta bili deležni izjavi Južnoafriške republike in Burundija, ki sta dve izmed treh odhajajočih afriških držav. Južna Afrika je zagotovila, da kljub odločitvi, da zapusti Sodišče, to ne pomeni, da bo postala zatočišče storilcev najhujših kaznivih dejanj, medtem ko je Burundi svojo odločitev utemeljil z zelo kritičnimi izjavami o delovanju ICC in obtožbami zoper delo glavne tožilke Fatou Bensoude.

Kljub izstopom afriških držav in umiku ruskega podpisa, sodišče širi svoje pristojnosti, saj se mu je pridružila nova članica El Salvador. S 1. januarjem 2017 bodo v veljavo tudi stopili amandmaji iz Kampale, ki sodišču dajejo pristojnost nad kaznivim dejanjem agresije, ki jih je Slovenija že ratificirala.

Predstavniki nevladnih organizacij so tekom skupščine imeli organizirane posebne sestanke z glavno tožilko ICC Fatou Bensoudo, s predsednikom skupščine Sidikom Kabom in s predsednico sodišča Silvio Fernández de Gurmendi. Vsi trije visoki predstavniki so poudarili pomen delovanja sodišča kot zadnje in hkrati najvišje pravosodne instance v mednarodnem kazenskem pravu. Fatou Bensouda nam je v svojem govoru opisala dosežke sodišča v preteklem letu, opisala načrtovane preiskave in odprtje novih primerov zunaj Afrike.

Sidiki Kaba, ki je tudi senegalski pravosodni minister, je v okviru pereče problematike izstopov afriških držav predstavil zanimivo stališče, po katerem bi le-te imele svoje predstavništvo v Varnostnem svetu Združenih narodov (ZN), saj le-te kritizirajo sodišče, da se osredotoča samo na afriški kontinent. Sicer se devet od desetih primerov nanaša na Afriko, pri čemer se ne upošteva dejstva, da so nekatere države same prosile ICC za posredovanje. Ideja Kababe se nanaša na pravico Varnostnega sveta sprožiti preiskavo pred sodiščem, a se je v preteklosti že zgodilo, da je posredovanje preprečila pravica veta stalne članice, zaradi česar so se pojavila mnenja, da se pravica veta ne bi smela uporabljati v tovrstnih odločitvah.

Čeprav so Američani novega predsednika izvolili že 8. novembra, njihova odločitev še vedno močno odmeva v mednarodni skupnosti. Predstavnik ameriške koalicije za Mednarodno kazensko sodišče (AMICC) John Washburn je predstavnikom nevladnih organizacij predstavil različne možnosti razvoja ameriške zunanje politike pod vodstvom novega predsednika, ki vnaša veliko upanje, da bodo tudi Združene države Amerike postale država članica ICC, kar je glavni cilj AMICC. Kljub temu je verjetnost, da se to res zgodi, majhna.

Delegacije so posebno pozornost namenile tudi vprašanju proračuna, saj so se med državami članicami skupine sedmih – gre za države, ki prispevajo največji finančni delež za delovanje ICC – pojavila nasprotja glede nadaljnjega financiranja.

Andreja Friškovec, tudi članica Društva za Združene narode za Slovenijo, pravi, da ji je bilo v veliko veselje tekom skupščine spoznati slovensko delegacijo, seznaniti se s stališčem Slovenije, ki je bilo predstavljeno med plenarnim zasedanjem, in predlaganimi spremembami s t. i. Omnibus resolucijo. Dodatno se je še udeležila dogodka, ki ga je slovenska delegacija organizirala v sodelovanju z Argentino, Belgijo in Nizozemsko na temo ”Towards a Multilateral Treaty for Mutual Legal Assistance and Extradition for Domestic Prosecution of the Most Serious International Crimes”, v okviru katerega so predstavili t. i. MLA iniciativo, katere namen je vzpostavitev mednarodne pogodbe o medsebojni pravni pomoči in izročitvah za pregon najtežjih mednarodnih hudodelstev na državni ravni (genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva), ki jo trenutno podpira 52 držav.