Mednarodne novice
Uganda / begunci in migranti
V Ugando je lani prišlo več beguncev kot leta 2015, na vrhuncu navala beguncev prek balkanske in sredozemske poti, v celotno Evropsko unijo. V Ugandi, kjer ljudje zelo dobro poznajo usodo begunstva in travmo vojne, so leta 2006 sprejeli begunsko zakonodajo, ki je med najbolj odprtimi na svetu. Beguncem po nezapleteni pridobitvi uradnega statusa omogoča pravico do dela in svobodnega gibanja, hkrati pa jim ugandska država podeli nekaj obdelovalne zemlje in, med drugim, možnost odprtja podjetja. Odprta begunska politika je rešila na stotisoče človeških duš in obenem pozitivno vplivala na ugandsko gospodarstvo. Evropa se ima iz tega primera marsikaj za naučiti. (Delo, 11. maj)
Bosna in Hercegovina
Televizijski in filmski režiser, kulturna ikona Sarajeva, Slaviša Mašić: »Verjeli smo v Združene narode, v mir, v neuvrščene. Zaupali smo v Rdeči križ. Toda ko so začele padati granate, je iz Sarajeva prvi pobegnil prav ta. Dva meseca po začetku vojne. Šele potem so se znova vrnili. Takratni generalni sekretar ZN Butros Butros-Gali in njegovi so lastnoročno podirali ideale in predstave, ki smo jih imeli o modrih čeladah«. (Delo, 13. maj)
Avstrija
Avstrija se nahaja v vladni krizi, politika pa obrača v populistično desnico. V ospredje stopa nov voditelj avstrijske ljudske stranke Sebastian Kurz, ki je s svojimi stališči blizu ksenofobični politiki Viktorja Orbana. Sebastian Kurz je večkrat javno pohvalil odziv Budimpešte na begunsko krizo. (Delo, 17. maj)
Nacionalne novice
Begunci in migranti
Štirinajstletni Hossin Ahmadi je dobro leto dni po tistem, ko je z družino pribežal v Slovenijo, stopil na stopničke. Na mednarodnem turnirju v tajskem boksu je osvojil zlato medaljo. Toda kmalu zatem so z notranjega ministrstva afganistansko družino obvestili, da so zavrnili njihovo prošnjo za mednarodno zaščito, saj se družina lahko vrne v Kabul. Hossin zna slovensko in hodi v šolo. Miha Nabergoj s pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij: »Pristojni organ navadno uporabi institut notranje razselitve, in v primeru Afganistana negativne odločbe pogosto daje prav na tej podlagi, češ da je Kabul mesto, kamor je možna notranja razselitev. Toda poročila mednarodnih organizacij in pristojnih vladnih uradov različnih držav kažejo, da ni tako. Na videz presojajo individualno, toda kakovost odločb je pri nas precej nizka. Obrazložitve so pomanjkljive in ne vsebujejo tistega, kar bi morale, posledično pa je tudi sama odločitev pogosto napačna.« (Delo, 12. maj)