Mednarodne novice
Podnebne spremembe
Direktor Centra za soglasja in gostujoči profesor na poslovni šoli v Köbenhavnu Bjorn Lomborg komentira, da “raziskave kažejo, da Kjotski protokol, prvi pomembni globalni sporazum za zmanjševanje emisij in zajezitev naraščanja temperatur zraka, ni prinesel rezultatov”. (Večer, 17. oktober)
Begunci in migranti
Profesorica kriminologije na univerzi v Oslu Katja Franko Aas komentira, da skandinavske države zdaj same aktivno spreminjajo podobo o humanitarni Skandinaviji, ker hočejo biti manj privlačne za migrante. Organizirajo na primer propagandne kampanje v afriških državah, kjer obveščajo ljudi o tem, kako težko je ljudem na Norveškem doseči socialne pravice in da tvegajo, da bodo ob prihodu v državo soočeni z rasizmom. (Delo, 14. oktober)
Povsem pozabljena in pod debelo evropsko birokratsko preprogo pometena tragedija beguncev v Grčiji se je v zadnjih dveh mesecih še bolj zaostrila. Število beguncev, ki iz Turčije prihajajo na grške egejske otoke, kjer že tako vladajo izjemno slabe razmere, je največje po zaprtju balkanske begunske poti in sklenitvi evropsko-turškega dogovora lani spomladi. Na grških otokih okoli 13.000 ljudi živi v grozljivih razmerah in brez kakršnega koli upanja. (Delo, 13. oktober)
Lakota
Po desetletju stabilnega upadanja je lakota spet na pohodu. Po podatkih Združenih narodov je bilo lani podhranjenih 815 milijonov ljudi, to je 38 milijonov več kot leta 2015. Čeprav se pridela dovolj hrane, vsak dan lačen zaspi in se zbudi vsak deveti Zemljan. (Delo, 16. oktober)
Kurdi
V geostrateški resničnosti ni prostora za kurdsko državo. Nikoli ga ni bilo. In nikoli ga ne bo. (Delo, 18. oktober)
UNESCO
ZDA s Trumpom hitro izgubljajo vse tiste ključne , desetletja samoumevno dominantne pozicije in se praktično same zrivajo s svetovnega odra. Trumpov odnos do svetovne kulture in UNESCO je pri tem samo pika na i. (Delo, 14. oktober)
Nacionalne novice
Strategije razvoja Slovenije 2030
Decembra letos naj bi vlada sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030. Za uresničevanje strategije je izpostavljenih 12 razvojnih ciljev: zdravo in aktivno življenje, znanje in spretnosti, dostojno življenje za vse, kultura in jezik kot temeljna dejavnika identitete, gospodarska stabilnost, konkurenčen, raziskovalni in družbeno odgovoren podjetniški sektor, vključujoč trg dela s kakovostnimi delovnimi mesti, nizkoogljično krožno gospodarstvo, trajnostno upravljanje z naravnimi viri, zaupanje vreden pravni sistem, varna in globalno odgovorna Slovenija in učinkovito javno upravljanje. Ti ciljih so merljivi skozi predlaganih 29 kazalnikov, ki se potem povežejo v strateške usmeritve. Pri nastajanju Strategije razvoja Slovenije 2030 so upoštevali tudi globalno Agendo 2030 za trajnostni razvoj, kar so kot dobro prakso prepoznali tudi na letošnjem političnem forumu OZN o trajnostnem razvoju v New Yorku. (Delo, 13. oktober)
Trajnostni razvoj
Vlada je potrdila strategijo o alternativnih gorivih v prometu, ki predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z izpustom ogljikovega dioksida 50 gramov na kilometer ali več, čemur v tem trenutku ustrezajo le modeli na električni pogon ali priključni hibridi. (Delo, 13. oktober)