Mednarodne novice
Človekove pravice
Predstavnik Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Rok Svetlič komentira, da Evropska unija (EU) dobiva komisariat za zaščito evropskega načina življenja. Bolj kot to, da ga je vredno ščititi, je pomenljivo stališče bodoče komisarke, da ga je treba. S parcialnimi interpretacijami in zlasti z njihovo dejansko učinkovitostjo se izgublja značaj univerzalnosti človekovih pravic. Nastaja vtis, da so specialni instrumenti za reševanje specialnih težav in da se običajnega človeka v ničemer ne tičejo. Nič ni bolj uničujočega za njihovo avtoriteto kot prav ta vtis. Človekove pravice niso vzniknile kot elitistični koncept, zato je vitalnega pomena, da uživajo čim širše pripoznanje. Njihova redukcija na instrument, ki se tiče le nekaterih (torej državljanov EU), pomeni njihovo smrt. (Delo, 19. oktober)
Vojna posilstva
V Bosni in Hercegovini je še danes, 24 let po koncu vojne, za žrtve sramotno govoriti o številnih posilstvih in drugih spolnih zločinih, ki so jih med vojno storili vojaki, pripadniki mirovnih sil ali humanitarni delavci. V BiH je le nekaj združenj, ki združujejo manjše število preživelih žensk aktivistk, vendar nimajo podpore oblasti in se soočajo s številnimi težavami, tudi pomanjkanjem denarja. Kljub temu se počasi premika, ker so o tem, kar so preživele, začele govoriti na glas. Šele pred dvema letoma so Združeni narodi v BiH prepoznali stigmo kot velik problem družbe, zato je bil oblikovan poseben program za pomoč žrtvam. (Večer, 19. oktober)
Kurdi
Po rusko-turškem dogovoru v Sočiju, ki je dokončno razblinil možnost kurdske avtonomije na severovzhodu Sirije, so politični in vojaški voditelji sirskih Kurdov dolgo molčali. Ker niso bili udeleženi v pogajanjih o lastni usodi in ker so se zadnja dva tedna zaradi turške invazije spopadali z eksistencialno grožnjo, so bili brez »možnosti glasovanja« prisiljeni sprejeti popolnoma enostranske pogoje prekinitve ognja. Turčiji je to uspelo z minimalnimi žrtvami, obenem pa za sprožitev vojne ni in ne bo plačala nikakršne politične cene. Dejansko je Ankari uspelo nekaj, kar se je marsikomu še pred kratkim zdelo nemogoče: še tesneje se je povezala z Rusijo in hkrati močno izboljšala odnose z ZDA, poleg tega pa se je velik del turške, na notoričnem nacionalizmu, militarizmu in »kurdski paranoji« temelječe politike – skupaj z javnostjo – postavil v bran vojaški intervenciji. (Delo, 23. oktober)
Nacionalne novice
Revščina
V Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine vsak osmi prebivalec oziroma 13,3 odstotka državljanov, kažejo podatki Statističnega urada RS za leto 2018, v EU pa vsak šesti prebivalec, kar pomeni 16,9 odstotka oziroma 85 milijonov ljudi. Številke so za državo nekoliko bolj spodbudne pri mlajših od 18 let, med katerimi jih je 11,9 odstotka pod pragom tveganja revščine, nižji delež je le na Danskem, Češkem in Finskem. Stopnja tveganja socialne izključenosti otrok pa je v Sloveniji celo najnižja v EU. (Delo, 17. oktober)
Romi
Po neuradnih podatkih na Dolenjskem osnovne šole ne konča devetdeset odstotkov romskih otrok. Drugod po državi je stanje nekoliko boljše. Doslej je država trdila, da takšnih podatkov uradno ne sme zbirati. Informacijska pooblaščenka, varuh človekovih pravic in zagovornik načela enakosti pa opozarjajo, da je zbiranje podatkov o Romih nujno, če jim hočemo pomagati. Sloveniji grozi obsodba na evropskem sodišču za človekove pravice, ker v romskih naseljih ne uredi dostopa do vode, vendar sistematičnih ukrepov kljub temu ni sprejela še nobena vlada. Zaradi prevelikega deleža romskih otrok v šolah s prilagojenim programom pa bi lahko zoper Slovenijo sprožila postopke evropska komisija, kot je to že storila zoper Slovaško in Češko. (Dnevnik, 21. oktober)
