Mednarodne novice

Okoljevarstvo

Delo poudarja, da je dovolj čakanja, čas je za spremembe. Več sto tisoč ljudi je začelo množične proteste, da poskrbimo za boljši, lepši in čistejši planet. Množice zahtevajo spremembo okoljske politike, med njimi so tudi številni znani obrazi. Resda lahko zvezdniški glas in obraz pripomoreta k večji prepoznavnosti problema, ampak pred tem je nujno, da ima aktivistično gibanje dovolj kritične mase, povezanosti in delavnosti. (Delo, 21. september)

Voljo protestov bo treba le ustrezno prenesti na prihodnje volitve po vsem svetu. Tega se morajo zavedati vsi politiki, če želimo ukrepe na najvišji ravni. (Delo, 21. september)

Protesti mladih so celo generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa spremenili iz pesimista v optimista v boju proti segrevanju ozračja. Udeleženci vrha mladih so tudi njemu priporočili, naj raje ukrepa, če ne, se bodo mobilizirali še za njegov odhod. (Delo, 23. september)

Srednjeevropska univerza

Usoda Srednjeevropske univerze (CEU) je zgodba o propadu evropskih vrednot in pravici, ki ji ne bo nikoli zadoščeno. Orbánovi vladi je sredi Evrope uspelo ustvariti sistem, v katerem sta akademska svoboda in avtonomnost institucij izgubili veljavo. CEU je bila le ena izmed njenih tarč. Škodo, ki s tem nastaja, je za zdaj težko izmeriti, a posledice napadov na akademsko svobodo in madžarsko znanost bodo v vsakem primeru velike, tako v praktičnem kot v simbolnem smislu. (Delo, 21. september)

Generalna skupščina ZN

Govora na splošni razpravi generalne skupščine ZN od generalnega sekretarja ZN in predsednika ZDA sta bile zelo različna. Guterres je poudarjal spoštovanje mednarodnega prava, multilateralizem in nujnost podnebnih ukrepov, Trump pa na drugi strani okolja niti omenil ni, bil kritičen predvsem do Kitajske in Irana ter ohranjal retoriko suverenosti držav, ki ima prednost pred multilateralnimi dogovori. (Dnevnik, 25. september)

Nacionalne novice

Mobilnost

Slovenska mobilnostna realnost je, da se večina prevaža z lastnimi avtomobili. Na slovenskih vlakih je toliko potnikov kot pred četrt stoletja. Avtobusi stojijo v kolonah z avtomobili. Javni promet v Sloveniji preprosto ni časovno in finančno konkurenčen prevozu z avtomobilom. Glavni uporabniki javnega prometa so sicer mladi in starejši. (Delo, 19. september)

Stanovanjska politika

Mladi v Sloveniji pravijo, da so žrtve neodgovornega ravnanja politike. So tisti, ki morajo več let čakati na stanovanja in ki iz leta v leto podpisujejo enajstmesečne pogodbe za najem ter trepetajo, ali jih bodo lastniki poleti zamenjali s turisti. So primorani živeti na plečih staršev, začasno prevzeti status brezdomcev … Lani so zaradi premalo zmogljivosti v domovih prvič spali v hostlih. Vsako jesen več kot tisoč mladih ostane brez strehe nad glavo. Letos zahtevajo spremembe in od slovenske vlade zahtevajo rešitve. (Delo, 20. september)

Integracija

Državljani Kosova se razlikujejo od migrantskih delavcev, ki v Slovenijo v podobnih številkah prihajajo iz drugih držav nekdanje Jugoslavije, torej iz BiH, Srbije, Hrvaške in Severne Makedonije. Ta razlika je jezik, saj mnogi priseljenci s Kosova ne govorijo srbskega ali hrvaškega jezika, ki ima precej skupnega s slovenskim, zato imajo pri komunikaciji v Sloveniji večje težave. V Sloveniji ni dovolj dobro poskrbljeno za integracijo tujcev, posebej tistih, ki imajo težave s sporazumevanjem v slovenščini, hrvaščini ali srbščini. (Dnevnik, 21. september)