Mednarodne novice

Iran

Med Združenimi državami Amerike oziroma njihovim predsednikom Donaldom Trumpom in Islamsko republiko Iran poteka vojna. Za zdaj le besedna in diplomatska, podkrepljena z gospodarskimi sankcijami, toda Trump ne izključuje niti prave, z uničujočimi posledicami. Ameriški generali so na srečo zadržani. Tudi ameriška javnost, ki se še dobro spominja krvavih ameriških vojaških avantur v Afganistanu in Iraku, je precej zadržana. (Večer, 27. junij)

Balkan

Balkanski polotok je preživel velike pokole v svoji zgodovini. Spopadi so bili v bistvu mednacionalni, vendar tudi medverski. Kljub še nezaceljenim ranam je Balkan obsojen na multikulturalnost in multikonfesionalnost. Balkan namreč leži na razmejitveni liniji med velikimi svetovnimi religijami, večina držav pa ima pisano versko sestavo prebivalstva. Če je Karl Marx v 19. stoletju identificiral judovsko vprašanje, bi v 21. stoletju lahko prepoznal muslimansko vprašanje. V obeh primerih niso problem Judje ali Muslimani, njihove vrednote in sobivanje v Evropi, ampak sposobnost Evrope, da jih sprejme kot enakovredne državljane in človeška bitja ter partnerje v vse bolj medsebojno odvisnem in globaliziranem svetu. (Delo, 27. junij)

Finančni svet

Malezijski ekonomist Jomo Kwame Sundaram komentira, da je težava finančnega sveta v tem, da ga ne regulira nobena finančna institucija – ne Mednarodni denarni sklad (IMF) ne Banka za mednarodne poravnave. Finančni svet je libertaren svet. Vsakdo lahko počne, kar se mu zahoče. (Dnevnik, 29. junij)

Združeni narodi

Večer komentira, da bodo Združeni narodi (ZN) težko kos novodobnim krizam in vojnam, kakršnih svet še ni doživel. Ureditev ZN se od leta 1945 v osnovi ni bistveno spremenila. Med organi ZN je najmočnejši Varnostni svet, kjer si je pet velikih sil (stalnih članic) pustilo privilegiran položaj prvih med enakimi. Reforme Ustanovne listine ZN bi lahko rešile obstoječe mednarodne konflikte, če recimo mirovne sile ZN ne bi posredovale le ob soglasju Varnostnega sveta, ki se pogosto znajde v primežu veta. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vseeno dodaja, da bomo »v odsotnosti mednarodnega pravnega reda in brez ZN prepuščeni argumentu moči, ki vedno vodi v poglabljanje nasprotij in do konfliktov. Zato je UL ZN in njena vsebina tako relevantna kot na dan njenega sprejetja.« (Večer, 29. junij)

Begunci in migranti

Italijanska policija je na Lampedusi aretirala Carolo Rackete, nemško kapitanko reševalne ladje Sea-Watch 3. Njen zločin – in zločin njene posadke – je bil grozljiv: reševanje življenj v Sredozemlju, množičnem grobišču, v katerem je zaradi evropske (proti)begunske in (proti)migrantske politike od leta 2000 do danes umrlo že več kot 35.000 ljudi na begu pred vojnami, totalitarnimi režimi, nasiljem, revščino in posledicami podnebnih sprememb. Posredno sodijo vsem nam, ki verjamemo, ali celo čutimo, da je človeku v stiski treba dati roko. (Delo, 2. julij)

Nacionalne novice

Klimatske spremembe

Soočanje s podnebnimi spremembami je eden najpomembnejših projektov od osamosvojitve, meni predsednik Borut Pahor. V ta namen je organiziral razpravo, na katero je povabil predstavnike politike, znanosti in nevladnih organizacij. Govoriti o zmanjševanju izpustov je lahko, veliko težje bo sprejeti ukrepe, komentira Večer. (Večer, 28. junij)