Mednarodne novice
Indija in Pakistan
Indija in Pakistan sta jedrski državi, ki prav v tem trenutku hodita po robu velikega oboroženega spopada. Delo se sprašuje, kaj počne varnostni svet Združenih narodov, kaj počnejo v Washingtonu, Moskvi in Pekingu, kaj počne Evropska unija. Vprašanje je, kdo je tisti, če sploh kdo, ki lahko potegne ročno zavoro. Jedrska grožnja ponovno živi. (Delo, 28. februar)
Srečanje voditeljev ZDA in Severne Koreje
Srečanje voditeljev ZDA in Severne Koreje se je končalo predčasno. Vse optimistične napovedi, od dogovora o denuklearizaciji korejskega polotoka v zameno za ukinitev sankcij do formalnega končanja korejske vojne, ki se je leta 1953 končala zgolj s premirjem, ne pa tudi podpisom mirovnega sporazuma, bodo očitno morale še počakati. Zdi se tudi, da je konec prijateljskih pogledov in visokoletečih izjav obeh voditeljev. (Večer, 1. marec)
Venezuela
Nekdanji vodja regionalne pisarne Svetovne meteorološke organizacije za Evropo Dušan Hrček komentira, da ima lahko rušenje diktatur nepričakovane stranske učinke. Izkušnje iz Libije, Sirije ali Albanije kažejo, da po odstranitvi diktatorja država lahko zabrede v anarhijo. Te izkušnje so najpogosteje zamolčane. Komentator se sprašuje, če se lahko podobno zgodi tudi v Venezueli. (Delo, 2. marec)
Hrvaška in novinarstvo
Hrvaška je država, v kateri so novinarji in mediji lahko obsojeni zaradi objave resničnih dejstev. To je bilo eno osrednjih sporočil protesta hrvaških novinarjev, ki so napovedali, da bodo nadaljevali boj za neodvisnost in svobodo novinarskega poklica. Na Hrvaškem lahko vsak dobi tožbo zoper novinarje zaradi duševnih bolečin, tudi če gre za objavo resničnih dejstev ali satirični zapis. V tej zvezi je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu že večkrat opozorilo na visoke odškodnine proti medijem zaradi razžalitve ugleda in časti. (Delo, 4. marec)
Nacionalne novice
Razvojna pomoč
Leta 2017 je Slovenija za to namenila 67 milijonov evrov, kar pomeni 0,16 odstotka BDP. Zaveza novih članic EU je, da se ta odstotek do 2030 dvigne na 0,33. Od tega zneska je šlo 45 milijonov za multirateralo, torej v proračun EU, različne sklade OZN in podobno, nekaj več kot 20 milijonov pa za dvostransko pomoč. Več kot polovico slednjega so predstavljale štipendije, okoli deset milijonov pa projekti. Teh poteka trenutno 28, dvanajst med njimi je namenjenih doseganju enakosti spolov oziroma krepitvi vloge žensk in deklic, predvsem na ekonomskem in socialnem področju. Večino jih izvajajo nevladne organizacije, pretežno v državah Zahodnega Balkana, nekaj pa tudi v Afriki. (Delo, 6. marec)
