Mednarodne novice
Gaza
Izrael si v odnosu do Palestincev, predvsem do dveh milijonov prebivalcev območja Gaze, največjega odprtega zapora na svetu, lahko privošči tako rekoč kar koli. Obračun s protestniki na območju Gaze je podoba »modernega« apartheida. (Delo, 3. april)
Trajnostni razvoj
Evropa prevzema plamenico na poti zelenega razvoja, ki naj bi dolgoročno zagotovil trajnostno rast. A na tej misijonarski poti bo moral slediti tudi preostanek sveta, v preobratu miselnosti pa bodo morali sodelovati vsi akterji, od zasebnega sektorja do finančnih trgov. Zavedati se moramo, da so podnebne katastrofe za človeštvo veliko bolj usodne od finančnih zlomov. (Večer, 3. april)
Zahodna Sahara
Saharci, ki so ostali pod maroško okupacijo, doživljajo eno najhujših kršitev človekovih pravic na svetu. Podvrženi so institucionalizirani rasni diskriminaciji, ki po merilih ZN ustreza apartheidu. Maroko grobo krši tudi pravice svojih državljanov in je eden največjih »izvoznikov« radikalnega islama. Kot tak pomeni potencialno krizno žarišče tudi zaradi vse več socialnih, ekonomskih in medetničnih težav, čeprav se sicer predstavlja kot politično stabilen partner EU v boju proti terorizmu in radikalnemu islamizmu. (Dnevnik, 31. marec)
Egipt
Predsedniške volitve v Egiptu, na katerih je bil skoraj plebiscitarno izvoljen bivši feldmaršal Abdel Fatah Al Sisi, so pokazale, kar je bilo znano že dolgo: država je še daleč od demokracije. (Večer, 31. marec)
Nacionalne novice
Priznanje Palestine
Slovenija je dokazala svojo epidemično cagavost – visoka politika se je odločila, da priznanja Palestine ne bo. Zgodovinska priložnost za priznanje, ki bi bilo simbolno, saj v realpolitični geografiji nekaj takega kot palestinska država zaradi dolgih desetletij kraje zemlje preprosto ne obstaja, je zamujena. In to v zelo pomembnem trenutku, ko Izrael pobija neoborožene palestinske protestnike, ki zaznamujejo sedemdesetletnico izgona s svojega ozemlja. (Delo, 4. april)
Zaupanje v politiko
Številke pravijo, da smo v Sloveniji odlično, vendar ljudje ne menijo tako. Zaupanje v politiko, sodstvo in gospodarstvo je nizko. Zaupanje v vlado je takoj za Grčijo najnižje v Evropski uniji. Politika se hvali z nadpovprečno 5-odstotno rast BDP. Zgodba o uspehu. Ali res, se sprašuje Večer. Če bi bile recimo ugodne številke merjenja revščine, bi politika operirala z njimi, ampak niso. Pod pragom revščine je bilo predlani 55.000 več Slovencev (skupno 280.000) kot v predkriznem letu 2007. Hamletovski, manipulativni kompleks in oportunizem so politiki pač imanentni. (Večer, 30. marec)
