Mednarodne novice

Kolumbija

Mirovni sporazum s Farcom, Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije, že od leta 2016, ko je bil sklenjen, razdvaja kolumbijsko družbo. Številni Kolumbijci ne morejo pozabiti desetletja trajajočega krvavega konflikta niti sprejeti možnosti amnestije za gverilce ali njihovega vstopa v politiko. (Večer, 2. junij)

Obisk Putina v Avstriji

Putin je prišel na obisk ob 50. obletnici sklenitve pogodbe o dobavi sovjetskih energentov avstrijski družbi OMV, včeraj pa so jo podaljšali do leta 2040. Avstrija tako ostaja ena ključnih vstopnih točk v Evropi za ruski plin. Hkrati se v Avstriji krepijo pozivi desnih strank po odpravi sankcij zoper Rusijo. (Dnevnik, 6. junij)

Nacionalne novice

Onesnaževanje

Doktorski raziskovalec na Universitat Autonoma de Barcelona Aljoša Slameršak komentira, da Slovenija z vsakim letom postaja bolj plastificirana, zakajena in zajezena. A to se nam ne zdi bistvena tema za politična soočenja. Razlog, zakaj sta okolje in javno zdravje nizko na seznamu političnih prioritet slovenskih vlad, ni neizobraženost politikov, ampak preprosto dejstvo, da je večina strank ujetnikov razvojnega modela, ki je utemeljen na uničevanju okolja. Kadarkoli se odloča med dobički in okoljem, dobički slednjega praviloma povozijo. (Večer, 1. junij)

Okoljski odtis Slovenije

Ameriški okoljski znanstvenik David Lin komentira, da najnovejši rezultati za Slovenijo kažejo, da povprečen prebivalec potrebuje 4,7 hektarja rodovitne zemlje. To je skoraj povsem enako evropskemu povprečju, a dvakrat toliko, kot je biozmogljivost ozemlja Slovenije. Lahko bi rekli, da bi prebivalci Slovenije potrebovali dve Sloveniji, da bi v enem letu proizvedli vse, kar v tem času porabijo. Okoljski odtis Slovenije je imel vrh v letu 2008, potem je postopoma padal, kar je dober znak. (Delo, 2. junij)

Parlamentarne volitve 2018

Devet strank pomeni predvsem neskončno prerekanje kdo, s kom, kako in zakaj oziroma zakaj ne. Neskončne možnosti se tako hitro prelevijo v zelo omejene, trma in kapricioznost voditeljev strank pa v realno možnost novih volitev septembra. (Delo, 5. junij)

Malenkost več kot polovica volilnega telesa je v primerjavi z zadnjimi volitvami v tolikšni meri premešala karte v strankarski areni, da se pred nami izrisujeta vsaj dva osnovna scenarija, kako do nove koalicije in vlade. Prvi scenarij je vlada zmagovalne SDS, ki ima 25 poslancev, torej za večino potrebuje dodatnih 21. Med preostalimi parlamentarnimi strankami sta pripravljeni stopiti v koalicijo s SDS le NSi in SNS, ki pa skupaj premoreta le 11 mandatov. Potrebovala bi še eno od strank iz sredine ali levice. Problem, s katerim se sooča, je, da vse možne stranke zavračajo kakršno koli sodelovanje s stranko SDS zaradi njenega političnega profila, saj jo mnogi uvrščajo med radikalne desne stranke. Na drugi strani se izrisuje scenarij, po katerem bi lahko koalicijo, če bi bil Janša neuspešen, skušala oblikovati drugo uvrščena stranka Lista Marjana Šarca. Če izločimo SDS, NSi in SNS, preostale parlamentarne stranke zberejo skupaj 52 glasov. Problem te morebitne koalicije je, da bi v njej sodelovalo kar šest partnerjev, česar doslej v Sloveniji še nismo imeli. 52 poslancev sicer omogoča udobno vladavino, a je med njimi veliko razlik. (Delo, 5. junij)