Mednarodne novice

Sirija

Premirje v Siriji, za katero so se dogovorile ZDA in Rusija, pomeni kanček upanja za mir v Siriji, še posebej pa možnost za humanitarno pomoč v državi, ki ga še najbolj potrebuje mesto Alep. V Siriji je v štirih letih vojne umrlo že okoli 300.000 ljudi. Večer se sprašuje, ali bodo ljudje v sirski vojni končno nehali umirati ali bežati z domov. (12. september)

O vojni v Siriji se ne odloča v Damasku, temveč v Washingtonu in Moskvi, ki sta ene vrste gospodarja vojne in miru v Siriji. Ljudje v Siriji si želijo le trajni mir, vprašanje pa je, kaj si želijo gospodarji vojne. (Večer, 13. september)

Begunci in migranti

UNICEF v svojem poročilu opozarja, da je skoraj 50 milijonov otrok iztrganih z domov, kar pomeni, da je vsak dvestoti otrok begunec. Organizacija poziva k večji zaščiti mladoletnikov, ki pomenijo velik delež tistih, ki bežijo pred preganjanjem ali iščejo boljše življenje. (Delo, 8. september)

Avstrija se požvižga na skupno evropsko azilno politiko in namerava omejiti prihod beguncev. Ko bo Avstrija odobrila 37.500 prošenj za azil, bo preprosto zaprla meje za prebežnike. (Večer, 8. september)

11. september / terorizem

11. september bo ostal zapisan v anale kot najhujši teroristični napad vseh časov, toda zgodilo se je tudi maščevanje s strani ZDA, katerega posledice čutimo vse do današnjega dne. Vojna proti terorizmu je postala stalnica sveta, kakor tudi teroristični napadi. Zrasla je celo samooklicana Islamska država, ki je dosegla, da ljudje živijo v strahu, se sumničijo med seboj in je vsak dan 11. september, ko človekove pravice v imenu varnosti postanejo le mrtva črka na papirju. (Večer, 10. september)

Jedrsko razoroževanje

Velika večina nejedrskih članic Združenih narodov (ZN) se je prvič v zgodovini postavila po robu blokadam, ki jih pri jedrskem razoroževanju že desetletja izvajajo članice ZN z jedrskim orožjem. Odprta delovna skupina ZN za jedrsko razoroževanje (OEWG) se je prvič odločila glasovati po večinskem načelu in ne konsenzu. Izglasovali so uradno zahtevo Generalni skupščini ZN, da končno odpre prostor za razpravo o sporazumu, ki bi prepovedal uporabo jedrskega orožja. Nejedrske države očitno niso več pripravljene v nedogled prenašati sprenevedanja jedrskih sil. (Delo, 14. september)

Nacionalne novice

Enakost spolov

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je napovedala zakon za uravnoteženo zastopanost žensk in moških v organih odločanja v gospodarstvu do leta 2025, ki bo vpeljal 40-odstotne ženske kvote. (Delo, 8. september)

Begunci in migranti

Republika Slovenija naj bi v svoj zakon o tujcih zapisala, da bo država, če bo situacija nevzdržna, ustavila vstop beguncev v našo državo. Slovenija se torej ne bi odločala, komu podeliti azil in komu ne, temveč za azil nihče več ne bi mogel zaprositi. (Dnevnik, 9. september)

Predsednik Vlade Miro Cerar je napovedal, da Slovenija v prihodnje ne bo več dovoljevala humanitarnih prehodov beguncem, kot jih je pred slabim letom. Odločitev ni presenečenje, saj naša Vlada ni nič bolj humana kot vse ostale na begunski poti od Makedonije do Avstrije. Zaloputniti vrata pred ljudmi, ki bežijo pred vojno, terorjem in nasiljem, je mnogo lažje kot poskrbeti zanje. (Večer, 14. september)