Mednarodne novice
Vaške straže
Ljudje želijo varnost in to je univerzalna želja pri vseh. A od kod občutek ogroženosti? Evropski politiki so v zadnjih letih bolj in manj zavestno soustvarili organiziranje paravojaških skupin, ki v »imenu naroda« brez uradnih pooblastil varujejo meje. Politiki še naprej za lastne koristi krepijo občutek izrednih razmer, uradne politike držav in EU pa vztrajajo na govorici o neprodušnih mejah, kar le krepi internacionalo ljudomržnje. (Večer, 10. avgust)
Odrast
Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Dušan Plut komentira, da je nujno udejanjanje solidarnostne, socialne in količinsko nerastoče družbe, torej dovolj namesto vedno več, z omejenim, le zmernim, a vsem dostopnim materialnim standardom, z omejenimi zgornjimi dohodki in omejenim premoženje. Da bo slednje možno, nedvoumno potrebuje tudi brezkompromisnega političnega, zlasti parlamentarnega glasnika, zagovornika in zvestega zaveznika. Glede na ekosistemsko in socialno sliko planeta in držav je pravzaprav nenavadno, da se to stanje ne preslikava v volilno telo in njegovo politično izbiro. (Delo, 10. avgust)
Poročilo IPCC
Leta 2018 je postalo jasno, da samo pariški sporazum ne bo dovolj za reševanje podnebne krize. Ciljev pariškega podnebnega sporazuma ne bo možno doseči brez spreminjanja kmetijstva in rabe zemlje, jasno sporoča posebno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC). Zemlja je preobremenjena, pri čemer ni ogroženo le podnebje, ampak tudi prehranska varnost. (Večer, 12. avgust)
Madžarska
Madžarski filozof Gáspár Miklós Tamás komentira, da je Madžarska avtokracija z nekaj tolerance do sil, ki nimajo nobene možnosti, da bi prevzele oblast. Kritični glasovi lahko obstajajo, če niso nevarni za oblast. Med drugim »Orbánova družina obvladuje gradbena podjetja in 467 časopisov ter nekaj deset radijskih postaj in televizij. Vsi lokalni časopisi izhajajo z isto naslovnico. Okrog 85 odstotkov vsebine je popolnoma enake. Različnih je le nekaj lokalnih novic. Osrednje teme so pripravljene v centrali in potem distribuirane okrog po državi.« (Delo, 17. avgust)
Libija
Bolgarsko-nemški pisatelj Ilija Tajanow komentira, da »to, kar se dogaja v Libiji, ni le toleriranje, temveč kar stvar neposrednega financiranja EU. Libijski mejni organi naj bi namreč zaščite potrebnim migrantom preprečevali pobeg z vsemi sredstvi. Če torej begunci v Libiji trpijo in umirajo zaradi srhljivih razmer, je to direktna posledica namerne politike EU.« (Delo, 17. avgust)
Migracije
Milijoni evrov gredo za neuresničljivi cilj neprodušnih meja. Zakonitih, urejenih in vsem dostopnih poti za iskanje varnega doma ter prihodnosti je vse manj. Meje pa vse bolj razčlovečijo. (Večer, 24. avgust)
Nacionalne novice
Migracije
Anketa o migracijah je pokazala, da bi Slovenci sicer radi preprečili neregularne prehode migrantov čez mejo, vendar nimajo jasne predstave o tem, kako to storiti. Popularen je ukrep “reševanja razmer v izvornih državah”. Ko se migranti geografsko približajo Sloveniji, odzivi javnosti postanejo manj racionalni in v pripravljenosti pomagati. (Dnevnik, 19. avgust)
Energetska politika
Slovenski premier Marjan Šarec podpira gradnjo drugega bloka NEK, kar je povzročilo zaskrbljenost in odziv okoljevarstvenikov. Predstavnica Greenpeace Katja Hus komentira, da države, ki so resne glede reševanja podnebne krize, ne postavljajo jedrskih reaktorjev, ampak vetrne parke, solarizirajo mesta, izboljšujejo železnice, restrukturirajo gospodarstvo itd. Peščico novih reaktorjev, ki se gradijo v Evropi, gradijo na plečih ogromnih državnih subvencij, gradnjo pa spremljajo večletne zamude in naraščajoči stroški.
