V poslanici ob tretjem mednarodnem dnevu boja proti sovražnemu govoru so Združeni narodi še posebej izpostavili mlade, ki so največkrat tarča sovražnega govora. Zaradi tega bi morali biti prav mladi tudi del rešitve.
Mladi v današnjem svetu niso le tarče sovražnega govora, temveč so tudi vplivni glasovi. “Ker so mladi pogosto najbolj prizadeti zaradi sovražnega govora, še posebej na spletu, morajo biti prav mladi del rešitve,” so na Združenih narodih zapisali v sporočilu za javnost ob mednarodnem dnevu boja proti sovražnemu govoru.
Ključnega pomena za ustvarjanje javnih in spletnih prostorov brez sovražnega govora je sodelovanje mladih, zlasti mladih žensk, domorodne mladine, mladih iz manjšinskih skupnosti, iz skupine LGBTIQ in mladih invalidov, so izpostavili pri Združenih narodih.
Sovražni govor prinaša diskriminacijo, zlorabe, nasilje in konflikte, danes je usmerjen proti širokemu krogu skupin, pogosto na podlagi rase, etnične pripadnosti, vere, določenega prepričanja ali politične pripadnosti. Deležni so ga predvsem ženske, begunci, migranti, osebe različnih spolov in trans osebe ter manjšine.
Mladi so v ospredju prizadevanj za boj proti sovražnemu govoru tako na spletu kot zunaj njega. Ker so inovativni in so se pripravljeni soočiti s težkimi vprašanji, so neprecenljivi nosilci sprememb.
Pomembno vlogo pri preprečevanju sovražnega govora pa imajo tudi države. “Države so po mednarodnem pravu dolžne preprečevati spodbujanje sovraštva in se proti njemu boriti. Prav tako so dolžne spodbujati raznolikost, medsebojno razumevanje in solidarnost,” so opozorili v ZN in dodali, da so tudi lokalne oblasti, verski voditelji in voditelji podjetij dolžni vlagati v ukrepe za spodbujanje strpnosti, raznolikosti in vključenosti.