Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je bil na strateškem forumu na Bledu kritičen do Evropske unije, ki ji očita dvojna merila. Opozoril je tudi, da bi bil neuspeh sporazuma med EU-jem in Turčijo za ustavitev migrantskega vala slab za vse.

Cavusoglu meni, da politike EU-ja na področjih zunanje politike, odnosov s sosedi in integracije niso uspešne, vendar si Turčija vseeno želi postati članica povezave. EU mora ohraniti odprta vrata, če želi ostati vpliven dejavnik v svetu. “EU mora biti vključujoč, večkulturen in večverski,” je poudaril.

Turški zunanji minister je Evropski uniji očital dvojna merila. “Nekateri evropski voditelji mislijo, da lahko samo oni kritizirajo. Ko so sami deležni kritike, pa greza notranje zadeve,” je dejal v razpravi na strateškem forumu.

Opozoril je, da bi bil neuspeh sporazuma za zajezitev migrantskega vala slab za vse. “Vsi bomo izgubili, če bo sporazum o neregularnih migracijah propadel.” V izrednih razmerah, ki jih je povzročila migrantska kriza, EU onemogoča njegova lastna birokracija, je še dejal Cavusoglu.

Meškov za pomiritev napetosti

V sklopu Blejskega foruma je spregovoril tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksej Meškov. Pozval je k dialogu z Zahodom za pomiritev napetosti, ki so nastale zaradi ukrajinske krize. Odgovornost, da slednja še ni razrešena, pripisuje predvsem ukrajinski strani. Meškov opozarja, da je Evropa v enem najbolj zapletenih obdobij sodobnega časa. “Pred nami je veliko resnih izzivov, od terorizma in drog do nenadzorovanih migracij. Če ne bomo skupaj ukrepali zoper vse te grožnje, nas res čakajo zelo težki časi,” je dejal.

Čeprav je treba po njegovih besedah združevati moči v boju zoper grožnje skupni varnosti, za Rusijo “naraščanje vojaških moči Nata na njihovih mejah v zadnjem času ni sprejemljivo“. “Naši poljski in baltski kolegi pravijo, da se počutijo ogrožene s strani Rusije. Tovrstne skrbi lahko odpravimo le z dialogom,” je poudaril. Pojasnil je, da je Moskva na svetu Rusija – Nato pred dvema mesecema predlagala poljskim, baltskim, švedskim in finskim kolegom, da začnejo poglobljene posvete, “tudi na vojaški ravni, da bi odpravili vse nesporazume ali razhajanja glede vojaških aktivnosti na mejah“. “Če vas nekaj resnično skrbi, potem je treba to povedati neposredno, ne pa predstavljati medijem eno plat zgodbe in ob tem povečevati negativna čustva vse povsod v Evropi,” je dejal Meškov.

Zavzel se je tudi za neposreden dialog v Ukrajini za razrešitev konflikta na vzhodu te države. “Po našem mnenju ni druge rešitve za razmere v Ukrajini kot izvajanje sporazumov iz Minska,” je poudaril. “V teh sporazumih je določeno, v katerem zaporedju je treba izvajati določene ukrepe. Kijev mora vzpostaviti neposreden dialog z oblastmi v Donecku in Lugansku in izvesti tudi vse politične ukrepe, h katerim se je zavezal – od ustavnih sprememb in zakonodaje o posebnem statusu obeh regij do zakona o volitvah, zakona o amnestiji in gospodarskega sodelovanja na celotnem ukrajinskem ozemlju. 1. septembra je bila razglašena prekinitev ognja, zdaj je treba zagotoviti, da bi tako ukrajinska stran kot stran separatistov izvajali dogovorjene ukrepe.”

Čeprav bo Slovenija poslala svoje vojake v večnacionalni Natov bataljon v Latviji, to očitno ne bo bistveno vplivalo na dvostranske odnose med Slovenijo in Rusijo. Ti so po besedah Meškova “na eni najvišjih točk v zadnjih dvajsetih letih“. Spomnil je na obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina na stoti obletnici postavitve Ruske kapelice pod Vršičem in na odkritju spomenika ruskim vojakom v Ljubljani. “Tega čustvenega dogodka ne bomo nikoli pozabili,” je dejal.

Vir: RTV SLO