Pri Ministrstvu za okolje in prostor so konec novembra objavili delovni osnutek Poročila o okolju 2016. Rok za sprejemanje mnenj in pripomb se je zaključil včeraj. Poročilo je pomembna odslikava tako stanja in razvoja okolja v Sloveniji kot sprejetih okoljskih politik. Poročilo ima pomembno mesto za strokovno in zainteresirano javnost tudi zato, ker gre za prvo tovrstno analizo, opravljeno po letu 2009.
Poročilo se pričenja precej optimistično, s trditvijo o splošnem izboljševanju stanja okolja: »Raven varstva okolja se je dokazljivo izboljšala in to je rezultat načrtne okoljske politike in celovite okoljske zakonodaje, sprejete v zadnjih desetletjih. Zmanjšali so se izpusti nekaterih onesnaževal v zrak in vodo, boljše ravnamo z odpadki, bolje razumemo vplive povzročiteljev okoljskih izzivov, okrepljena so prizadevanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Zaskrbljujoče pa je stanje okolja na posameznih, omejenih lokacijah predvsem zaradi kakovosti zraka in onesnaženosti tal, boljši napredek je nujen tudi pri trajnostni rabi prostora«. Le nekaj odstavkov naprej pa je podana ugotovitev, da je okoljska politika sicer privedla do izboljšanja stanja okolja, vendar pomembni okoljski izzivi ostajajo, še več – nastajajo novi.
Če se ozremo le k največkrat izpostavljenemu okoljskemu izzivu zadnjega desetletja – podnebnim spremembam, potem nas poročilo seznani s podatki, da je slovensko podnebje že okoli 2 stopinji celzija toplejše kot je bilo sredi minulega stoletja. Emisijske evidence toplogrednih plinov pa so tiste, ki najbolje pokažejo obremenitve na področju podnebnih sprememb. Dobra novica je, da so se skupne emisije toplogrenih plinov leta 2014 zmanjšale za 19,2% v primerjavi z letom 2005. Sliko pa kvari dejstvo, da so se v istem merjenem obdobju povečale emisije iz sektorja prometa za kar 21,6%. Da bi ta statistični podatek postavili v perspektivo, lahko dodamo, da so se skupne emisije v Evropski uniji v enakem obdobju zmanjšale za 17,9 %, kar pomeni, da je Slovenija le malce nad evropskim povprečjem. Za analizo emisij toplogrednih plinov je pomembno podrobno analizirati energetske vire emisij. Tako po podatkih v poročilu ugotovimo, da je največ emisij toplogrednih plinov iz leta 2014 predstavljal promet s 40,6 %, sledi proizvodnja električne energije in toplote z 33,6 %, gospodinjstva in storitveni sektor (raba goriv v široki rabi) so prispevali skupaj 13,4 % ter raba goriv v industriji 12,4 %.
Poročilo navaja tudi prepogosto prezrto okoljsko breme bolezni zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku v letu 2012 v svetovnem merilu umrlo 3,7 milijona ljudi, kar predstavlja 6,7% vseh smrti. Bolezni dihal predstavljajo več kot 6 % globalnega bremena bolezni in so vzrok za več umrljivosti in obolevnosti kot vsa maligna obolenja skupaj. Bolezni dihal so po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje vzrok za 13 % vseh obiskov v bolnišnicah. Analize kažejo, da je v Sloveniji približno štiri petine otrok izpostavljenih negativnim vplivom zaradi povečane letne koncentracije delcev (več kot 21 µg/m3). Število sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal otrok, starih od 0-15 let, predstavlja dobrih 15 % vseh sprejemov otrok v bolnišnico v Sloveniji, podatek o obsegu obolevnosti dihal zaradi onesnaženosti zraka se rutinsko ne spremlja, se pa lahko izračuna z modelnimi izračuni. To število bi bilo še večje, če ti bolniki ne bi redno obiskovali in prejeli ustrezne terapije že pri svojih osebnih zdravnikih. Izračun Svetovne zdravstvene organizacije kaže, da bi se število sprejemov otrok (starih od 0-15 let) v bolnišnico zaradi bolezni dihal zmanjšalo za okoli 200, če bi bila povprečna letna koncentracija PM10 v Sloveniji manjša od 20 µg/m3.
Če se še enkrat ozremo k naslovu »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta« ki je povzet po politični viziji Evropske unije do leta 2050, potem je po prebranem osnutku Stanja okolja 2016 jasno najmanj to, da je potrebno še enkrat premisliti sintagmo »dobro živeti«.
Celoten osnutek besedila Stanje okolja 2016 je na voljo tukaj.
Vir: Poročilo o okolju 2016 – delovni osnutek