V najnovejši anketi U-Reporta Slovenija o dobrodelnosti, ki je nastala v sodelovanju s portalom mlad.si, je sodelovalo 227 U-Reporterjev, ki so razkrili svoj pogled na pomoč drugim, solidarnost in vlogo države pri podpori ljudem v stiski. Rezultati kažejo, da dobrodelnost med mladimi ni zgolj praznični trend, temveč predvsem izraz sočutja in občutka odgovornosti do drugih.
Mladi se vidijo kot dobrodelne – a mnogi še vedno oklevajo
Kar 61 % sodelujočih se opredeljuje za dobrodelno osebo, 29 % se glede tega ne zna jasno opredeliti, 10 % pa jih zase meni, da niso dobrodelni. To kaže, da je med mladimi prisotno prepoznavanje lastne vloge pri pomoči drugim, a hkrati tudi negotovost o tem, kaj dobrodelnost sploh pomeni in kako jo živeti v vsakdanjem življenju.
Zakaj pomagamo? Predvsem zaradi sočutja.
Največji delež mladih (43 %) meni, da so ljudje dobrodelni zaradi sočutja do ranljivejših. Približno tretjina (36 %) pa dobrodelnost povezuje z dobrim občutkom, ki ga dobimo, ko pomagamo. Le manjši delež razlog vidi v naraščajočih stiskah ali občutku dolžnosti. To potrjuje, da mladi razumejo dobrodelnost kot čustveno in moralno odločitev – ne le kot praznično “obveznost”.
Dobrodelnost ni le stvar praznikov
Čeprav decembrski duh pogosto spodbuja k solidarnosti in 53 % mladih dobrodelnost povezuje prav s prazničnim časom, pa 47 % meni, da dobrodelnost ne bi smela biti omejena na praznike. To je pomembno sporočilo – pomoč je potrebna vse leto, še posebej v obdobjih, ko javnost o stiskah manj govori.
Kdo si zasluži pomoč najprej? Mladi odgovarjajo: odvisno od primera.
Največji delež (52 %) meni, da prioriteta pri pomoči ne sme biti strogo določena – pomembno je razumeti vsak primer posebej. 43 % pravi, da je smiselno najprej pomagati ljudem, ki so nam bližje, kot so na primer sorodniki ali sokrajani, 5 % pa meni, da bližina ne bi smela igrati nobene vloge. Večina mladih tako izkazuje širši občutek solidarnosti, ki presega lokalne meje.
Večina verjame, da ljudje niso sami krivi za svojo stisko
Kar 55 % meni, da so okoliščine zelo različne in odvisne od primera, 29 % pa povsem zavrača idejo, da so ljudje sami krivi za težke razmere, v katerih se znajdejo. To kaže visoko stopnjo razumevanja družbenih neenakosti in kompleksnosti osebnih stisk.
Najpogostejši vzrok za socialno stisko: brezposelnost
Mladi kot glavni razlog za socialno stisko izpostavljajo brezposelnost (32 %), sledijo prenizki dohodki (24 %) in zdravstvene težave (15 %). Gre za realne izzive, ki vplivajo na družine po vsej Sloveniji, kar kaže, da mladi razumejo strukturno naravo revščine.
Država bi morala narediti več
Več kot polovica (61 %) je prepričanih, da bi morala država bolje poskrbeti za ljudi v stiski. 30 % meni, da je to odvisno od okoliščin, le majhen delež (10 %) pa meni, da država že dela dovolj. Mladi tako večinoma pričakujejo aktivnejšo in bolj odgovorno socialno politiko.
Kakšna pomoč je najbolj učinkovita?
Mladi kot najučinkovitejšo obliko pomoči vidijo:
- denar ali nakup potrebščin (30 %),
- prostovoljno delo (19 %) ter
- prispevke humanitarnim organizacijam (17 %).
Več kot tretjina (35 %) meni, da je najboljša pomoč odvisna od posamezne situacije – kar kaže na zrel pogled na različne oblike solidarnosti.
Katera organizacija jim najprej pride na misel?
V anketi so bile najpogosteje omenjene tri dobrodelne organizacije: UNICEF, Karitas in Rdeči križ. To potrjuje, da mladi dobro prepoznavajo ključne humanitarne akterje, ki delujejo na področju pomoči družinam, otrokom in širši skupnosti.
Dobrodelnost med mladimi ni modni trend, temveč globoko zakoreninjena vrednota. Kot kaže anketa U-Reporta Slovenija, so pripravljeni pomagati, razmišljajo odgovorno in razumejo širšo sliko družbe, v kateri živimo.
Vir: Slovenska fundacija za UNICEF
