V Atriju Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU je potekala okrogla miza o dejavnikih tveganja, prepoznavanju in preprečevanju grozodejstev, na kateri je bil predstavljen priročnik Organizacije združenih narodov (OZN) za prepoznavanje najhujših oblik hudodelstev, prepovedanih z mednarodnim pravom – gre za genocid, hudodelstva zoper človečnost, etnično čiščenje in vojna hudodelstva.
Na okrogli mizi, ki so jo organizirali Ministrstvo za zunanje zadeve RS (MZZ), Znanstveno raziskovalni center SAZU, Pedagoški inštitut in Mirovni inštitut, je nacionalna kontaktna točka za odgovornost zaščititi veleposlanica Blanka Jamnišek predstavila publikacijo OZN “Okvir za prepoznavanje grozodejstev – priročnik za preprečevanje”, ki govori o tveganjih, kazalnikih in sprožilcih procesov, ki lahko pripeljejo do grozodejstev. Publikacijo je v slovenski jezik prevedlo MZZ, z namenom ozaveščanja strokovne in splošne javnosti o odgovornosti držav in mednarodne skupnosti, da ljudi zaščitijo pred najhujšimi grozodejstvi – t.i. “odgovornost zaščititi”.
Strokovni gostje in občinstvo so v razpravi osvetlili številne zorne kote te kompleksne tematike, ter poudarili, da nobena družba v nobenem zgodovinskem obdobju ni povsem imuna na tveganja in procese, ki lahko vodijo v grozodejstva. Med drugim so razpravljali o dejavnikih tveganja, da do grozodejstev pride, o orodjih za njihovo prepoznavanje ter o načinih njihovega preprečevanja. Opozorili so, da je tveganje za grozodejstva sicer največje v vojnem času, a je mnoge od dejavnikov, kazalnikov in sprožilcev grozodejstev lahko zaznati tudi v mirnem času in obdobjih brez množičnega nasilja. Če se na te prve pokazatelje pravočasno odzovemo, je grozodejstva mogoče preprečiti. Pri tem nam pomagajo predvsem zgodovinske izkušnje, ozaveščenost in znanstvena spoznanja z različnih področij.
Vir: MZZ