»Otrok, ki ne konča osnovne šole, v življenju nima pravih možnosti za uspeh. V Sloveniji so v takem položaju izključno romski otroci, sploh tisti, ki živijo v neformalnih romskih naseljih, pogosto brez vode in elektrike. Nepredstavljivo za Slovenijo leta 2018, a ti otroci so prisiljeni nalogo delati ob svečah,« v tednu otroka opozarja Blaž Kovač iz slovenske Amnesty International.

V šolskem letu 2008/2009 je na OŠ Bršljin prvi razred ponavljalo kar 14 od 25 romskih prvošolcev. Za šolski leti 2015/16 in 2016/17 je ta osnovna šola uradno trdila, da pri njih šolo izdela le en odstotek romskih otrok. Slovenska Amnesty International (AI) poroča, da jim letos na njihova vprašanja za šolsko leto 2017/18 niso več odgovorili.

Za zbiranje informacij o uspehu romskih otrok v osnovni šoli so se že pred leti odločili, ker tega ne počne vlada oz. resorno ministrstvo in zato v resnici ne vedo, kakšno je dejansko stanje. Na praktični ravni tako ni mogoče učinkovito oblikovati ukrepov za njegovo naslavljanje.

AI izpostavlja, da v Sloveniji ni obvezno izdelati devetega razreda, temveč le izpolniti osnovnošolsko obveznost – kar pomeni, da je nekdo vpisan devet let. Pred leti, ko je bila še osemletka, je bil tako v OŠ Bršljin vpisan učenec, ki je bil osem let vpisan v prvi razred in s tem končal svojo osnovnošolsko izobraževanje.

Kakšno je stanje danes? Na njihovo povpraševanje o uspehu v šolskem letu 2017/2018 jim je odgovorilo 24 osnovnih šol in šolsko ministrstvo; slednje ima le podatke, koliko romskih učencev obiskuje posamezni razred devetletke. »A že ti pomanjkljivi podatki pokažejo žalostno sliko: v višjih razredih se pojavlja velik osip romskih učencev. Na OŠ Trebnje je tako bilo v minulem šolskem letu v prvem razredu deset romskih otrok, v devetem pa nobeden. V šolskem letu 2016/2017 je bilo na OŠ Metlika v prvem razredu 11 romskih otrok, v devetem nobeden; na OŠ Milana Jarca Črnomelj pa v prvem 12, v zadnjem pa le dva,« dodaja Kovač.

Nelson Mandela je nekoč dejal, da je izobrazba najmočnejše orožje, ki ga lahko uporabiš za spreminjanje sveta. Dodajmo očitno: izobrazba je tudi nujna za to, da spremeniš oz. izboljšaš svoje lastno življenje. Romski otroci te možnosti praktično nimajo! Neukrepanje države pa vzdržuje ciklus revščine. Ironično je, da je šolski resor sicer edini, ki ima posebno strategijo z ukrepi za romsko manjšino, ki pa v praksi nimajo želenih učinkov. Razlog tiči verjetno tudi v tem, da ni analiz stanja in se zadeve rešujejo s projekti, namesto na sistemski ravni.

Kaj to pomeni za sodržavljane romskega porekla? Zaradi pomanjkljive izobrazbe ne morejo dobiti zaposlitve, zaradi česar nimajo dohodkov in pogosto zapadejo v revščino oz. v njej ostanejo. Tako tudi njihovi otroci nimajo enakih možnosti in začaran krog se nadaljuje, izpostavlja AI.

Ločen problem, ki bi ga prav tako urgentno morala nasloviti oblast, je delež romskih otrok, ki so usmerjeni v osnovne šole s prilagojenim programom (OŠ PP). V šolskem letu 2017/2018 je bil za večinsko prebivalstvo delež usmeritev v OŠ PP 6,18 odstotka (podatek šolskega ministrstva), za romsko manjšine pa kar 12,2 odstotka (izračunano na podlagi podatkov Inštituta RS za socialno varstvo). Za perspektivo: delež Romov v slovenskem prebivalstvu je okoli pol odstotka, delež romskih otrok v OŠ pa je skozi leta okoli 1,3 odstotka.

AI oblasti poziva, da do konca leta pripravijo celovito analizo uspešnosti romskih otrok v osnovnošolskem izobraževanju, s posebnim poudarkom na postopke usmerjanj na OŠ s prilagojenim programom. Prav tako morajo v najkrajšem možnem času pripraviti sistemske spremembe zakonodaje, ki bodo celostno izboljšale položaj romske manjšine na vseh področjih, od dostopa do pitne vode do učinkovitega izobraževanja.

Vir: Amnesty International Slovenija