Podnebno ogledalo je dokument, v katerem so predstavljene glavne ugotovitve spremljanja izvajanja ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (TGP). V Podnebnem ogledalu 2025 so predstavljene glavne ugotovitve doseganja ciljev in spremljanja izvajanja instrumentov iz NEPN 2024 v okviru prvih dveh razsežnosti energetske unije: razogljičenja (izpusti TGP in raba OVE) in energetske učinkovitosti.
Več si lahko preberete v naslednjih treh zvezkih Podnebnega ogledala 2025:
- PO2025 – Zvezek1: Pregled izvajanja NEPN na področju razogljičenja, kjer so predstavljene glavne ugotovitve glede izvajanja NEPN za področja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), kmetijstva, ravnanja z odpadki, industrije (razogljičenje in OVE), zelene preobrazbe gospodarstva, obnovljivih virov energije ter sistemov za daljinsko ogrevanje in hlajenje;
- PO2025 – Zvezek2: Pregled izvajanja NEPN na področju energetske učinkovitosti, v katerem je vključen pregled stanja za industrijo (energetska učinkovitost), stavbe in promet;
- PO2025 – Zvezek3: Pregled izvajanja NEPN za skupna področja, ki vključuje spremljanje izvajanja instrumentov za skupna področja v NEPN (zmanjšanje okoljske škode, skupni večsektorski instrumenti), poleg tega pa tudi pregledno tabelo stanja kazalnikov za razogljičenje in energetsko učinkovitost ter poglavji o financiranju ukrepov za razogljičenje in energetsko učinkovitost ter organizaciji izvajanja NEPN.
Priporočila iz poročila so sicer naslednja:
- Za dolgoročno obvladovanje izpustov in rabe energije in doseganje ciljev za leto 2030 in nadalje je treba zagotoviti učinkovito izvajanje instrumentov iz NEPN, kar je mogoče le ob ustreznem podnebnem upravljanju, to je primerni organiziranosti in koordinaciji podnebnih aktivnosti. V tem okviru je treba med drugim zagotoviti tudi ustrezno kadrovsko zasedbo pristojnih služb ter nadsektorsko koordinacijo in operativno povezovanje z deležniki (lokalnimi skupnostmi itd.).
- Spremljanje je sestavni del podnebnega upravljanja. Poročanje odgovornih institucij o izvajanju instrumentov iz NEPN namreč ni namenjeno samo pripravi poročil, ampak v prvi vrsti podnebnemu upravljanju. Zbrani podatki naj bi omogočili celovit pregled nad stanjem izvajanja vseh instrumentov, pravočasno identifikacijo zamud in težav pri njihovem izvajanju ter pripravo predlogov za njihovo izboljšanje in s tem uspešnejše podnebno upravljanje. Poročanje o izvajanju ukrepov iz NEPN vsaj dvakrat letno ima sedaj tudi pravno podlago v 12. členu novega Podnebnega zakona (PoZ).
- Nadgraditi je treba sistem spremljanja financiranja NEPN, da bo omogočal redno spremljanje tako obsega finančnih spodbud kot tudi njihovih dejanskih učinkov (zmanjšanje rabe energije, znižanje izpustov TGP itd.) na uresničevanje ciljev NEPN.
- Za uspešen zeleni prehod v podnebno nevtralnost in izpolnjevanje ciljev v letu 2030 je treba čim prej zagotoviti pospešeno izvajanje že načrtovanih instrumentov za zmanjševanje izpustov TGP in rabe energije ter povečevanje rabe OVE v polnem obsegu, skladno z NEPN 2024 in drugimi relevantnimi dokumenti, in v vseh sektorjih. Prizadevanja za zeleni prehod je treba pozitivno povezati s prizadevanji za gospodarsko rast, regionalni razvoj itd.
- Za ekonomsko uspešen zeleni prehod v podnebno nevtralnost in večjo odpornost je treba na prvo mesto postaviti energetsko učinkovitost, podobno kot je to na evropski ravni storila Evropska komisija. Ob tem je treba na primeren način poskrbeti tudi za ranljive skupine prebivalstva in tudi njim zagotoviti dostop do energetske učinkovitosti ter okolju in podnebju prijaznih rešitev za oskrbo z energijo.
- Za izboljšanje črpanja razpoložljivih finančnih sredstev in s tem doseganje zastavljenih ciljev, je treba podpreti tudi pripravo »dobrih« projektov. V tem okviru je treba investitorjem zagotoviti vso potrebno podporo (tehnično svetovanje, finančno načrtovanje, usposabljanje, pomoč pri pozivih/razpisih in vodenju postopkov itd.).
