Slovenska filantropija je objavila Skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2024, s katerim se je 10. julija 2025 seznanila tudi Vlada RS. Poročilo razkriva pomembne trende in poudarja izjemno vlogo prostovoljstva pri krepitvi medčloveške povezanosti in solidarnosti v času vse bolj kompleksnih družbenih izzivov.
Kljub temu da se je število prostovoljk in prostovoljcev v primerjavi z letom 2023 nekoliko zmanjšalo (s 206.845 na 203.786), so opravili več prostovoljskega dela – kar 8.560.250 ur (leta 2023: 8.072.127 ur). To kaže na večjo intenzivnost udejstvovanja posameznikov in organizacij ter pomen prostovoljskega prispevka v družbi.
V letu 2024 je poročilo o prostovoljskem delu oddalo 2.675 organizacij, ki so vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom. Več kot polovico vseh prostovoljcev (57,6 %) predstavljajo ženske.
Večina prostovoljskega dela je bila, kot v preteklih letih, opravljena v Sloveniji – kar 96,5 % vseh ur. V državah članicah EU je bilo opravljenih 2,7 %, v tretjih državah pa 0,8 %. Skupna vrednost opravljenega prostovoljskega dela je ocenjena na skoraj 85 milijonov evrov, kar potrjuje njegov nepogrešljiv prispevek k javnemu dobremu in družbeni blaginji.
Največ prostovoljskih ur je bilo opravljenih na področju socialne dejavnosti (46 %), sledita vzgoja in izobraževanje (15,2 %) ter kultura in umetnost (8,4 %). Posebej visok indeks rasti opravljenih ur beležimo na področjih človek, narava in družbene vrednote ter varstvo okolja in ohranjanje narave.
Poročilo posebej izpostavlja regijske razlike – največ prostovoljcev, organizacij in ur je bilo zabeleženih v Osrednjeslovenski regiji, sledita Podravska in Savinjska regija. Povprečno je posamezen prostovoljec opravil 42 ur letno, v Goriški regiji pa kar 72,6 ur na prostovoljca.
Ob tem poročilo ponovno opozarja na pomen vpisovanja organizacij v uradni vpisnik in rednega poročanja o opravljenem delu, saj ti podatki omogočajo realnejši vpogled v obseg in učinek prostovoljstva v Sloveniji.
Kot poudarja poročilo: »V sodobni družbi, kjer se soočamo z vedno bolj kompleksnimi izzivi – od socialne izključenosti, starajoče se populacije, do duševnega zdravja in podnebnih sprememb – prostovoljstvo ostaja ena najmočnejših oblik medčloveške povezanosti in družbene odgovornosti. Je način, kako posamezniki aktivno prispevajo k dobrobiti skupnosti, hkrati pa krepijo lastne vrednote, veščine in občutek pripadnosti.«
Vir: Slovenska filantropija, SLOGA
