Slovenija je kot ena izmed 44 držav članic OZN na visokem političnem vrhu za trajnostni razvoj predstavila nacionalno poročilo o doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030. Kot ena izmed redkih držav je skozi celoten proces priprave in predstavitve poročila vključevala zunanje partnerje. Ministrici Alenki Smerkolj so se ob predstavitvi poročila pridružili še poslanec Državnega zbora RS Kamal Izidor Shaker, direktor platforme SLOGA Albin Keuc, predstavnik nevladnega sektorja, in slovenska mladinska delegatka pri OZN Sabina Carli, predstavnica mladih. 

Slovenija je predstavitev začela s posebnim videospotom One World slovenskih glasbenikov združenih v zbor Slove’n’aid, v katerem so zbrani ključni poudarki, povezani z izpolnjevanjem posameznih ciljev trajnostnega razvoja.

V uvodnem nagovoru je ministrica Alenka Smerkolj izpostavila zavezo Slovenije, da v polni meri uveljavi cilje Agende 2030, zato je k procesu pregleda uresničevanja Agende 2030 pristopila že v drugem letu po njenem sprejetju. Po indeksu uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja (SDG Index), ki sta ga razvila Bertelsmann Stiftung in UN Sustainable Development Solutions Network, se Slovenija uvršča izjemno visoko, med 157 državami namreč zaseda 9. mesto. Tako visoka uvrstitev državi daje priznanje, da na področjih razvoja dela korake v pravo smer, hkrati pa ji nalaga veliko odgovornost, da s pravimi politikami, skozi vključujoč pristop in v sodelovanju z zunanjimi deležniki ter civilno družbo nadaljuje trajnostni razvoj tudi na področjih, kjer še zaostaja.

Poudarila je, da je za Slovenijo in njen nadaljnji razvoj, na temelju Vizije Slovenije 2050, še posebej pomembna Strategija razvoja Slovenije do leta 2030, ki je v pripravi in v celoti vključuje tudi cilje Agende 2030. Skozi proces priprave nacionalnega poročila je Slovenija pripravila analizo odstopanj od doseganja ciljev Agende 2030. Pri tem je Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v sodelovanju z vsemi ministrstvi pripravila pregled 43 zgodb dobrih praks in politik, ki jih tako doma kot v okviru mednarodne razvojen pomoči že izvajamo. Skozi proces priprave nacionalnega poročila o doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 je Slovenija pridobila pomembno izkušnjo, da je za doseganje nadaljnjega trajnostnega razvoja ključnega pomena sodelovanje države z zunanjimi deležniki, civilno družbo, predstavniki gospodarstva, mladimi, državnim zborom in akademsko sfero. Pomemben napredek pri vzpostavitvi vključujočega pristopa je bilo oblikovanje koordinacijskega mehanizma v okviru priprave SRS z namenom večjega povezovanja ministrstev in vladnih služb. Oblikovanje trajnostnih politik zahteva takšne ukrepe, da nobeden izmed stebrov trajnostnega razvoja (narava – družba – gospodarstvo) ne prevlada nad drugima dvema, temveč morajo delovati v sozvočju.

Poslanec Kamal Izidor Shaker, ki je na zasedanju zastopal zakonodajno vejo oblasti, je izpolnjevanje ciljev trajnostnega razvoja predstavil s primerom vpisa vode kot osnovne človekove pravice v Ustavo RS, s katerim Slovenija postavlja zgled na globalni ravni “Slovenija je bogata z naravnimi dobrinami in glede na to, da pitne vode na planetu že sedaj primanjkuje, smo kot družba soočeni s številnimi pritiski po privatizaciji. Kar se je pričelo kot civilna pobuda, smo v Državnem zboru RS ob podpori parlamentarnih strank uspeli tudi zapisati v Ustavo RS. Državni zbor RS bo tudi v prihodnje ostal polno zavezan k izpolnjevanju Agende 2030.”

Generalna direktorica za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo na Ministrstvu za zunanje zadeve, Sabina Stadler, je predstavila prizadevanja Slovenije na področju mednarodne pomoči in vzpostavljanja partnerskih povezav z drugimi državami ter poudarila pomen vlaganja v pomoč manj razvitim regijam tudi v prihodnosti.

Albin Keuc je kot predstavnik nevladnega sektorja v svojem nagovoru poudaril, da smo lahko kot država še boljši in da je za to potrebno neprestano spremljanje politik s strani civilne družbe kot tudi njihova evalvacija. Za uspešno izpolnjevanje ciljev je potrebna koherentnost politik na področju trajnostnega razvoja, opolnomočena civilna družba, ki mora temeljiti na viziji družbe in aktivnem državljanstvu ter okoljski pristop k lokalnemu razvoju.

Po nagovorih so sledila vprašanja držav članic in predstavnikov skupin civilne družbe, vezana predvsem na mlade in zagotavljanje njihove boljše prihodnosti. Ministrica je zato predala besedo predstavnici mladih, mladinski delegatki pri OZN, Sabini Carli. S svojim govorom, kjer je izpostavila, da država, ki ne prepozna potreb in aspiracij mladih skozi svoje razvojne politike, dolgoročno izgublja, je požela aplavz celotne dvorane. Poudarila je tudi nujnost odprtega in transparentnega dialoga političnih odločevalcev z mladimi, starejšimi ter vsemi marginaliziranimi skupinami pri pripravi razvojnih politiki in programov. »Izzivi, s katerimi se soočajo mladi, ne smejo biti razlog za njihovo neukrepanje. Mladi ne morejo le tiho čakati na spremembe, temveč jih morajo sooustvarjati« je dodala. Izpostavila je pomen učenje, deljenje znanj in izkušenj ter aktivno participacijo. Na koncu je predstavnike držav članic pozvala, da so tudi sami odgovorni za to, koliko bo glas mladih slišan.

Vir: SVRK