Ker se približuje leto 2030, ki predstavlja rok za dosego ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov (SDG), države po vsej Evropi ocenjujejo svoj napredek. Slovenija izstopa kot uspešna država, saj trenutno zaseda 12. mesto med 167 državami na Indeksu ciljev trajnostnega razvoja (SDG Index) z oceno 81,2. Kljub temu nacionalni podatki in analize civilne družbe kažejo bolj kompleksno sliko, v kateri se pomembni strukturni dosežki prepletajo z novimi družbenimi in okoljskimi izzivi.

Močni rezultati na področju družbenega razvoja

Slovenija tradicionalno dosega dobre rezultate na področjih, ki so povezani s človekovim razvojem in družbeno stabilnostjo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) življenjski standard ostaja visok. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu znaša 78,9 leta za moške in 84,7 leta za ženske.

Izobraževanje predstavlja še eno pomembno prednost. Stopnja zgodnjega opuščanja šolanja je leta 2024 znašala 5,0 %, kar Slovenijo uvršča med najuspešnejše države Evropske unije (EU). Po najnižjem deležu zgodnjih osipnikov se uvršča na peto mesto v Evropi. Kljub temu je med letoma 2013 in 2023 Slovenija zabeležila povečanje za 1,5 odstotne točke, kar predstavlja enega izrazitejših negativnih trendov v EU.

V kombinaciji z dostopom do kakovostne pitne vode, dobro ohranjenim naravnim okoljem in nizko stopnjo kriminalitete velja, da je Slovenija že dosegla ali je zelo blizu doseganju več ciljev v okviru SDG 3 (Zdravje in dobro počutje) ter SDG 4 (Kakovostno izobraževanje).

Novi družbeni izzivi

Kljub dosežkom se pojavljajo novi izzivi na področju družbene kohezije. Po podatkih SURS se je stopnja tveganja revščine povečala na 12,7 %, kar pomeni, da približno 264.000 prebivalcev Slovenije živi pod pragom tveganja revščine. Čeprav Slovenija ostaja ena bolj enakopravnih družb v Evropi, ta trend odraža vse večji vpliv inflacije in naraščajočih življenjskih stroškov, kar negativno vpliva na napredek pri SDG 1 (Odprava revščine).

Zaskrbljujoči so tudi trendi na področju enakosti spolov v vodstvenih položajih. Po podatkih Eurostata je Slovenija ena redkih držav EU, kjer se je delež žensk na vodstvenih položajih v zadnjem desetletju zmanjšal. Med letoma 2014 in 2024 se je delež zmanjšal za 3,8 odstotne točke. To je v nasprotju z večino držav EU, kjer je bil zaznan napredek, in kaže na vztrajne strukturne ovire, povezane s SDG 5 (Enakost spolov).

Okoljski paradoks

Na okoljskem področju Slovenija predstavlja tipičen paradoks visoko razvitih držav. Njeni gozdovi in bogata biotska raznovrstnost zagotavljajo trdne domače okoljske temelje. Kljub temu vzorci potrošnje povzročajo nizek rezultat kazalnika prelivanja (»Spillover Score«), ki na Indeksu SDG znaša 62,8.

To pomeni, da gospodarske dejavnosti in uvozni vzorci Slovenije povzročajo pomembne okoljske vplive v drugih državah, predvsem zaradi emisij toplogrednih plinov in netrajnostnih dobavnih verig.

Vloga civilne družbe in upravljanja

Razkorak med političnimi okviri in dejanskimi rezultati predstavlja eno ključnih področij delovanja organizacij civilne družbe. Po navedbah organizacije SDG Watch Europe ima Slovenija strukturiran nacionalni pristop prek dokumenta »Strategija razvoja Slovenije 2030«. Pri pripravi strategije so bila izvedena javna posvetovanja z nevladnimi organizacijami iz različnih regij.

Za krepitev odgovornosti in spremljanja napredka je slovenska civilna družba oblikovala »Koalicijo 2030«, ki jo podpirajo organizacije, kot sta SLOGA in Inštitut Povod. Koalicija pripravlja neodvisna poročila o spremljanju napredka, vključno z ocenami SDG 12 (Odgovorna poraba in proizvodnja) in SDG 10 (Zmanjševanje neenakosti). Poleg tega izpostavlja lokalne pobude in opozarja na vprašanja, ki zadevajo marginalizirane skupine prebivalstva, vendar pogosto niso dovolj vidna v uradnih poročilih.

Zaključek

Slovenija na splošno izkazuje pomemben napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in ostaja ena najuspešnejših držav na svetu na tem področju. Kljub temu naraščajoče tveganje revščine, zmanjševanje enakosti spolov na vodstvenih položajih in netrajnostni vzorci potrošnje opozarjajo na področja, ki zahtevajo dodatno pozornost.

Izkušnja Slovenije kaže, da doseganje ciljev trajnostnega razvoja ni zgolj vprašanje visokih uvrstitev na mednarodnih lestvicah, temveč predvsem stalnega sodelovanja med državnimi institucijami in civilno družbo, da bi zagotovili, da nihče ne ostane prezrt ali izključen.

Viri:

  • Lafortune, G., Fuller, G. in Samir, K. (2025). Slovenia – Country Profile. Sustainable Development Report 2025, SDSN.
  • Lafortune, G., Fuller, G. in Samir, K. (2025). Slovenia – Fact Sheet. Sustainable Development Report 2025, SDSN.
  • Statistični urad Republike Slovenije (SURS). (2025). Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja, 2024.
  • SDG Watch Europe. Slovenia.
  • Trading Economics (2025). Early Leavers from Education and Training, Age Group 18–24 – Euro Area (podatki Eurostat).
  • European Education and Youth Executive Agency (EACEA). (2025). Slovenia – 4.1 General Context.
  • Eurostat (2024). Early School Leaving is Declining in the EU.

Pripravila: Ambre Pacheu