Predstavnik UNICEF-a v Afganistanu, dr. Tajudeena Oyewaleja, opozarja, da posledice zaostrovanja konfliktov na Bližnjem vzhodu ustvarja neposredno tveganje
V sprejemnih centrih že vidimo vse preveč mater, ki prihajajo s svojimi otroki –izčrpane, preobremenjene in v nujni potrebi po takojšnji pomoči. Če se bo število prihodov povečalo, kot se pričakuje, se bodo povečala tudi tveganja za otroke.
Vzorec ni nov, vzrok pa je pogosto enak: nasilje in strah. Samo v letu 2025 se je skoraj tri milijone Afganistancev vrnilo v Afganistan iz sosednjih držav, predvsem iz Irana in Pakistana, približno 60 odstotkov je bilo družin z otroki.
Danes sem se srečal z ljudmi, ki so prečkali mejo. Opisovali so skoraj nemogoča potovanja, polna negotovosti glede prihodnosti. Mnogi med njimi nujno potrebujejo zdravstveno pomoč in so vidno zmedeni, med tem ko iščejo osnovne informacije o tem, kako naprej z življenjem.
Tega ne morem dovolj poudariti: otroci potrebujejo posebno skrb, zlasti tisti brez spremstva. Njihova največja dobrobit mora biti prioriteta, zagotoviti pa je treba ustrezno podporo, vključno s prizadevanji za iskanje in ponovno združevanje družin, kadar je to potrebno. V nasprotnem primeru bodo otroci izpostavljeni resnim tveganjem za zaščito, vključno z ugrabitvami in nasiljem.
Na vrhuncu lanskih vračanj je UNICEF pomagal več kot 8.000 otrokom brez spremstva in otrokom, ločenim od svojih družin, ki so se v Afganistan vračali iz Irana in Pakistana.
Skupaj z Visokim komisariatom
Toda izzivi se ne končajo na meji. Družine, ki se vračajo prek Islam Qale, bodo nadaljevale pot v skupnosti, kjer so osnovne storitve že zdaj pod velikim pritiskom. Vsako občutnejše povečanje števila vračanj bi dodatno obremenilo storitve, ki se nanašajo na zdravstvo, prehrano, pitno vodo in zaščito, od katerih so odvisni otroci in družine.
Afganistan se že sedaj sooča z večplastnimi krizami, pri čemer humanitarno pomoč potrebuje 11 milijonov otrok. Za družine, ki se vračajo z zelo omejenimi sredstvi, lahko razseljenost in negotovost hitro povečata tveganje za podhranjenost in bolezni, zlasti pri majhnih otrocih ter nosečnicah in doječih materah.
Poleg tega geopolitične razmere povzročajo velike motnje v dobavnih verigah. To pomeni, da je zagotavljanje osnovnih storitev ovirano zaradi zamud – tako na primer podhranjeni otroci ne bodo pravočasno prejeli terapevtske hrane, ki rešuje življenja.
Obenem razmere na meji med Afganistanom in Pakistanom še dodatno povečujejo obstoječe pritiske na humanitarno delo. V prizadetih provincah je skoraj 164.000 notranje razseljenih ljudi, med njimi je tudi 30.000 ljudi, ki so jih prizadeli lanskoletni potresi in so razseljeni že drugič. Motnje na obmejnih območjih dodatno obremenjujejo že tako krhke sisteme in otežujejo humanitarno delo v času naraščajočih potreb.
Hitro ukrepanje bo ključno, če se bo število vračanj povečalo, da bomo otrokom in družinam zagotovili, da bodo lahko pravočasno dostopali do podpore in osnovnih storitev.
Program za humanitarno pomoč v Afganistanu je finančno močno podhranjen. Za zagotovitev takojšnjega
Vir: Slovenska fundacija za UNICEF