Izjave nekaterih držav afriškega kontinenta, da je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) nepravično, usmerjajo pozornost stran od nedavnih zgodovinskih uspehov le-tega. Gambija je postala tretja afriška država, ki je oznanila izključitev iz delovanja tega mednarodnega organa.

Odločitev Gambije je prišla v torek, 25. oktobra, skoraj mesec dni po podobni odločbi Južnoafriške republike in Burundija, da zapustita institucijo, ki je bila ustanovljena za boj proti najhujšim kaznivim dejanjem na svetu. Prej omenjeni državi sta svojo namero sporočili generalnemu sekretarju Združenih narodov (ZN), s čimer sta postali prvi državi, ki sta uradno začeli s postopkom izstopa iz ICC v njegovi 18-letni zgodovini delovanja. Izstop bo predvidoma trajal leto dni.

Mednarodno kazensko sodišče, ki deluje od leta 2002, je pogosto tarča kritik glede pristranskosti v postopkih zoper afriške države, glede katerih so se pojavile težave pri sodelovanju v postopkih, vključno z ZDA, ki so podpisale Rimski statut, vendar ga še niso ratificirale. Devet od desetih primerov, ki jih preiskuje ICC, se nanaša na afriške države, v treh primerih pa že poteka sojenje. Kljub temu je bil do sedaj izdan samo en nalog za aretacijo državljana afriške države.

Južnoafriška strokovnjakinja za mednarodno pravo Kelly-Jo Bluen meni, da večjega umika afriških držav ni pričakovati, saj obstajajo tudi države, ki podpirajo delo ICC, vendar strokovnjaki med potencialnimi kandidatkami za izstop vidijo Čad, Kenijo in Namibijo. Svojo podporo je izrazila Bocvana, ki je prepričana, da gre za pomembno in edinstveno institucijo v sistemu mednarodnega kazenskega prava.

Pravosodni minister Senegala Sidiki Kaba svojega mnenja o nastali situaciji ni želel podati. Sicer je trenutni predsednik skupščine držav podpisnic Rimskega statuta. Južnoafriško republiko in Burundi je pozval naj premislita o svoji odločitvi.

Afrika s 33 državami, ki so ratificirale Rimski statut, kateri podlaga za ustanovitev ICC in pravna podlaga za delovanje, predstavlja največji kontinentalni blok članic, zato mu izjave, da je namenjeno izključno afriškim državam, škodi, saj je mednarodni organ zadolžen za pregon najresnejših kaznivih dejanj kot so: genocid, vojni zločini, kazniva dejanja zoper človečnost in kaznivo dejanje agresije.

Odločitev Južnoafriške republike je sledila sporu, ki se je zgodil lansko leto, ko je predsednik Sudana, Omar al Bašir obiskal državo, kljub temu da je bil zoper njega izdan nalog za aretacijo zaradi domnevnih vojnih zločinov. Dodatno je gambijski informacijski minister Bojang poudaril, da ICC ignorira kazniva dejanja, ki jih stori Zahod in izpostavil primer nekdanjega britanskega premiera, Tonyja Blaira, zaradi katerega se je ICC odločil, da ne bo preiskoval dogajanja za čas iraške vojne. V svoji izjavi je dejal, da je več kot 30 držav zahodnega sveta zakrivilo vojne zločine proti neodvisnosti suverenih držav in njihovim državljanom od ustanovitve ICC, a kljub temu še ni bilo nobene obtožbe zoper njih. Podal je tudi zelo sporno izjavo, da ne moremo govoriti o ICC, ampak o mednarodnem sodišču belcev, ki preganja in ponižuje temnopolte ljudi.

Parlament v Burundiju je v izjavi dejal, da je ICC samo politično orodje tujih sil, ki ga uporabljajo z namenom, da iz afriškega kontinenta odstranjujejo ljudi. Izjava je sledila odločitvi ICC, ki je aprila letos začelo s preiskovanjem izbruha nasilja v Burundiju, ki je že pred letom dni zapadel v politično krizo.

Južnoafriška republika je naznanila, da bo zapustila Sodišče iz podobnih razlogov, med drugim zaradi tega, ker Rimski statut, kot temeljni dokument ICC, ravna v nasprotju s svojimi predpisi, ko med drugim vodilnim posameznikom omogoča diplomatsko imuniteto. V preteklosti se je Gambija brez uspeha trudila prepričati ICC, da naj kaznuje države članice EU za smrt tisočih afriških migrantov, ki so poskušali doseči obalo držav članic EU in na poti umrli.

Nekdanji glavni tožilec ICC Luis Moreno Ocampo je ostro obsodil odločitvi Burundija in Južnoafriške republike. Državi naj bi s svojo potezo omogočali genocid. Burundi se je po mnenju nekdanjega glavnega tožilca za ta korak odločil, da bo omogočil nadaljnja kazniva dejanja zoper človečnost in genocid na svojem ozemlju, saj želi njihov predsednik nekaznovano napadati civiliste. Izpostavil je tudi, da je nekdanji predsednik Južnoafriške republike Nelson Mandela spodbujal ustanovitev sodišča, da bi se izognil novim množičnim zločinom v Afriki. Sedaj se je Zuma odločil, da bodo raje ta kazniva dejanja prikrivali in onemogočili žrtvam, da dobijo zadoščenje. Svojo izjavo je zaključil z mislijo, da svet nazaduje v svojem razvoju, saj se bliža kaos v Afriki, ki ga bosta spremljala genocid in nova vojna v Burundiju.

Vir: The Guardian in The Guardian