Amnesty International (AI) v svojem letnem poročilu o stanju človekovih pravic v svetu za 2016 navaja, da politiki in političarke s strupeno in razčlovečeno retoriko ‘mi proti njim’ ustvarjajo vse bolj razdeljen in nevaren svet. Poročilo The State of the World’s Human Rights predstavlja najbolj obsežno analizo razmer na področju človekovih pravic po svetu in vključuje 159 držav. Med njimi je tudi Slovenija, kjer je pozitivna novica leta zapis pravice do vode v ustavo ter sprejem zakonov o partnerski zvezi ter varstvu pred diskriminacijo, vendar je slednje skoraj povsem zasenčilo aktivno prizadevanje za omejevanje pravic migrantov, prosilcev za azil in beguncev, kot navaja AI. 

Slovenija je neslavni vrhunec dosegla v začetku letošnjega leta, ko je državni zbor sprejel spremembe zakona o tujcih, ki predvideva ukrepe, ki bodo pomenili hude kršitve človekovih pravic. Migrante in begunce obravnava kot varnostno grožnjo in jim odreka civilizacijsko pridobljene pravice. Tako kot vrsta drugih nevladnih organizacij in posameznikov v Sloveniji zato nujno pozivamo varuhinjo človekovih pravic, Vlasto Nussdorfer, da ga v skladu s svojimi pristojnostmi predloži v ustavno presojo.

Objava letnega poročila je za Amnesty International tudi priložnost za oceno trendov v svetu. “Leto 2016 je bilo leto, ko je cinična uporaba naracije ‘mi proti njim’ z obtoževanjem, s sovražnostjo in strahom pridobila globalni pomen na ravni, kakršne nismo videli od 30. let 20. stoletja. Vse preveč političark in politikov se na legitimne ekonomske in varnostne strahove odziva s strupeno in z razdeljevalno manipulacijo, ki se usmerja na identitete ljudi, da bi si tako pridobili glasove,” je dejal Salil Shetty, generalni sekretar Amnesty International. “Današnje politike demonizacije brezsramno širijo nevarno idejo, da so nekateri ljudje manj človeški kot drugi, ter jemljejo človeškost celim skupinam ljudi. To grozi, da bo spustilo na plano najtemnejše vidike človeške narave.”

Svet obrača hrbet množičnim grozodejstvom

Amnesty International svari, da se bodo v letu 2017 krizne situacije še poslabšale, saj na kaotičnem svetovnem odru boleče manjka voditeljstva na področju človekovih pravic. Politike ‘mi proti njim’ se oblikujejo tudi na mednarodni ravni ter nadomeščajo multilateralo z bolj agresivnim, bojevitim svetovnim redom. “Celo države, ki so nekdaj trdile, da zagovarjajo človekove pravice v drugih državah, so trenutno preveč zaposlene s tem, da pravice krčijo doma, da bi od drugih terjale odgovornost. Ko vse več držav dela korake nazaj glede temeljnih zavez človekovih pravic, vse bolj tvegamo učinek domin, ko bodo voditelji opogumljeni pri rušenju vzpostavljenih jamstev človekovih pravic.”

Svet se sooča z dolgim seznamom kriz, za naslavljanje katerih je malo politične volje: vključno s Sirijo, z Jemnom, Libijo, Afganistanom, s Srednjo Ameriko, Centralnoafriško republiko, z Burundijem, Irakom, Južnim Sudanom in s Sudanom. Iz letnega poročila Amnesty International izhaja, da so bila v letu 2016 zagrešena vojna hudodelstva v najmanj 23 državah. Tem izzivom navkljub je mednarodna brezbrižnost do vojnih hudodelstev postala zakoreninjena normalnost, saj ostaja Varnostni svet ZN paraliziran zaradi rivalstva med njegovimi stalnimi članicami.

“V začetku leta 2017 imamo situacijo, ko si številne najpomembnejše države sveta prizadevajo za ozke nacionalne interese na račun mednarodnega sodelovanja. To prinaša tveganje bolj kaotičnega, nevarnega sveta. V novem svetovnem redu, kjer se človekove pravice prikazuje kot ovira nacionalnim interesom, je sposobnost spopadanja z množičnimi grozodejstvi nevarno nizka, s čimer se puščajo odprta vrata za zlorabe, ki spominjajo na najbolj temne čase človeške zgodovine.”

Vir: Društvo AI Slovenije