Generalni sekretar v odhajanju Ban Ki-moon je 16. decembra v New Yorku še zadnjič v svojem mandatu stopil pred novinarje, kjer se je osredotočil na dva pereča mednarodna problema, in sicer sirski pokol in nevarnost genocida v Južnem Sudanu, saj so voditelji države zapravili možnosti za mirovni sporazum. Ban Ki-moon bo 31. decembra zaključil 10 letno službovanje kot najpomembnejši diplomant, njegovo mesto bo prevzel že zapriseženi António Guterres.

V medijih bo še dolgo odmevala njegova izjava, da je Alep sinonim za pekel, saj se mednarodna skupnost ni ustrezno odzvala na vojno v Siriji. Pa tudi, da bo mir dosežen šele, ko ga bodo spremljali sočutje, pravica in odgovornost za ostudna dejanja, ki smo jim priča.

V Južnem Sudanu, kjer so voditelji popolnoma izdali zaupanje ljudi, na obzorju pa ni izboljšanja situacije, teče že tretje leto konflikta. Posebni svetovalec za preprečevanje genocida, Adama Dieng, je posvaril pred genocidom v tej afriški državi in zahteval od Varnostnega sveta, da sprejme ustrezne ukrepe, vključno s kaznovanjem storilcev. Južni Sudan se sooča z dolgotrajnim političnim bojem med predsednikom Salva Kiirom in njegovim podpredsednikom Riekom Macharjem, ki je izbruhnil že decembra 2013. Kriza je povzročila eno izmed najhujših preseljevanj ljudi na svetovni ravni, ki jo spremlja neizmerno trpljenje civilnega prebivalstva.

Medtem ko sirski vojni, ki vstopa že v 6. leto, ni videti konca, največje breme konflikta, ki ga zaznamujejo trpljenje, uničenje in zaničevanje človeških življenj, še vedno nosijo civilisti. Predstavniki Pisarne ZN za koordinacijo humanitarnih razmerij (OCHA) ocenjujejo, da kar 13.5 milijonov ljudi potrebuje humanitarno pomoč, od tega jih je 4.9 milijona v zasedenih in težko dosegljivih območjih.

Zadnjih 10 let je Ban Ki-moon opisal kot nenehne preizkušnje, v okviru katerih je videl tudi nekatere kolektivne ukrepe, ki so spremenili življenja ljudi na bolje. Tako je izrazil svojo podporo globalnemu gibanju za Pariški podnebni sporazum, ki po njegovem mnenju predstavlja plemenit dosežek, ki ga morajo podpirati vse države, saj poti nazaj ni. Podnebni ukrepi naj bi spodbudili nove zaposlitve, rast, čistejši zrak in boljše zdravje. Prednosti sporazuma morajo spoznati tako voditelji držav, najpomembnejši gospodarstveniki kot župani oz. politični voditelji  lokalnih skupnosti.

Generalni sekretar v odhajanju je poudaril, da kljub težavam na katere vedno znova naleti mednarodno sodelovanje, le-to ostaja na mirni in uspešni poti. To dejstvo 21. stoletja morajo po njegovem mnenju razumeti  vsi svetovni voditelji.

V svojem zadnjem govoru je izrazil tudi podporo novinarjem, ki imajo pomembno delo – obveščanje svetovne javnosti o delu Združenih narodov – tudi ko ti ne dosežejo želenega cilja. Ban Ki – moon, ki močno verjame v misijo sedme sile, se je v preteklosti močno zavzemal za varnost novinarjev in svobodo tiska.

Pomen dela in predvsem uspehov 8. generalnega sekretarja ZN, je s posebno resolucijo in stoječimi ovacijami ob njegov slovesu, obeležila tudi Generalna skupščina. Predsednik organa, ki ga predstavlja 193 držav članic, Peter Thomsom, je dejal, da je zadnjih 10 let Ban Ki-moon služil zvest svojim načelom za doseganjem dobrega, s predanostjo strokovnosti in z zavzemanjem za humanost. Thomsom je še dodal, da je bil Ban Ki-moon vedno v osredju delovanja organizacije, ne glede na to ali je šlo za usklajevanje mednarodne dinamike, ekonomskih vplivov, hitrega tehnološkega napredka ali vzpon mobilnosti prebivalstva.

Vir: ZN