»Na razpolago imamo znanja in orodja, da nahranimo vse ljudi na svetu in hkrati zmanjšujemo škodo v okolju. Boljša, bolj trajnostna veriga preskrbe s hrano nam lahko omogoči proizvodnjo in porabo hrane brez škodljivih vplivov za naravne vire. Okolje pa ni edini upravičenec tega sistema. Bolj trajnostna potrošnja in proizvodnja hrane bo tudi prednost za zdravje ljudi in cilj, da končamo lakoto po vsem svetu« je dejal Izvršni direktor Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) Achim Steiner.
V zadnjem poročilu z naslovom Food Systems and Natural Resources International Resource Panel (IRP) in UNEP pozivata k prehodu na verigo preskrbe s hrano »pametnih virov«, ki spreminja način gojenja, pobiranja, predelovanja, trgovanja, prevoza, hranjenja, prodajanja in porabljanja.
Obstoječe verige preskrbe s hrano so po mnenju IRP-jevih raziskovalcev neučinkovite in netrajnostne ter odgovorne za kar 60% globalne kopenske izgube biotske raznovrstnosti, 23% svetovnih emisij toplogrednih plinov, 29% prekomernega lova ribjih populacij in za 20% prekomernega izkoriščanja svetovnih vodonosnikov.
Čeprav se proizvodnja hrane povečuje po vsem svetu, ostaja več kot 800 milijonov ljudi še vedno lačnih, več kot 2 milijardi ljudi nima zadosti mikrohranil v prehrani in več kot 2 milijardi ljudi je prekomerno težkih ali debelih, še ugotavlja poročilo. Trendi niso optimistični, saj v prihodnje pričakujemo še večji pritisk na naravne vire kot posledico naraščajočega števila prebivalstva in s tem povezanega povpraševanja po hrani.
Za boj proti težavam, ki pestijo varnost preskrbe s hrano, je v poročilu zapisano, da moramo sprejeti verigo preskrbe s hrano »pametnih virov«, ki bo temeljila na treh načelih: čim manjšemu vplivu na okolje, trajnostni rabi obnovljivih virov in učinkovitejši rabi vseh virov.
Za premik na globalni ravni k bolj trajnostni verigi preskrbe s hrano, so pri IRP-ju v poročilu povzeli 12 ključnih priporočil za vlade, podjetja, civilno družbo in državljane.
Povečanje blaginje v državah v razvoju predvidoma spremeni tudi način prehranjevanja, ki je bogatejši z viri intenzivne proizvodnje kot so: meso, ribe, sadje, zelenjava in visoko predelana živila. Vzporedno z dvigovanjem dohodka na prebivalca, se spreminja tudi prehrana – od prehrane bogate z ogljikovimi hidrati do kalorično s sladkorjem in maščobami bogatejše prehrane, ki pretežno temelji na živalskih proizvodih. V kombinaciji z bolj sedečim načinom življenja je to privedlo do velikega povečanja debelosti, še navajajo v poročilu.
Poročilo s priporočili in napotki kaže izhod iz sedanje netrajnostne verige preskrbe s hrano na različnih točkah ukrepanja različnih akterjev po celotnem sistemu. Po mnenju avtorjev poročila lahko priporočen zasuk v verigi preskrbe s hrano izboljša rabo virov celo do 30% na nekaterih področjih.
Povezava na celotno poročilo Food Systems and Natural Resources je na voljo tukaj.
Vir: Program Združenih narodov za okolje
