Med 25. in 27. septembrom 2015 je v New Yorku (Združene države Amerike) kot zasedanje na visoki ravni Generalne skupščine Organizacije združenih narodov (OZN) potekal Vrh OZN o trajnostnem razvoju, ki je prinesel nove usmeritve razvojnih prizadevanj za naslednjih 15 let – svetovni voditelji so s konsenzom sprejeli Agendo 2030 za trajnostni razvoj. Za razliko od razvojnih ciljev tisočletja novo razvojno agendo s 17 cilji trajnostnega razvoja zaznamuje univerzalen pristop do razvoja – cilje trajnostnega razvoja implementirajo tudi države donatorice razvojne pomoči. Novi cilji na uravnotežen način naslavljajo tri dimenzije trajnostnega razvoja (ekonomsko, socialno in okoljsko); za njihovo implementacijo bodo ključna pristna partnerstva relevantnih deležnikov. Novi cilji so v veljavo stopili 1. januarja 2016.
Uspehi in zamujene priložnosti razvojnih ciljev tisočletja
Predhodniki ciljev trajnostnega razvoja, 8 razvojnih ciljev tisočletja (Millennium Development Goals), so bili sprejeti leta 2000 z Milenijsko deklaracijo, ki predstavlja prvi mednarodno dogovorjen okvir za odpravo svetovne revščine, lakote, bolezni in neenakosti. Kot leto za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja je bilo določeno leto 2015; po treh letih intenzivnih pogajanj je bila tega leta sprejeta občutno obsežnejša nova razvojna agenda. Ob sprejemu nove agende v New Yorku je generalni sekretar OZN Ban Ki-moon dejal: »17 ciljev trajnostnega razvoja predstavlja skupno vizijo človeštva in družbeno pogodbo, sklenjeno med svetovnimi voditelji in prebivalstvom.«
Nova agenda gradi na spremljanju uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja; Program ZN za razvoj (United Nations Development Programme – UNDP) je pripravljal letna poročila o napredku. Poročilo o doseganju razvojnih ciljev tisočletja za leto 2015[1] ugotavlja, da so cilji spodbudili najbolj uspešno gibanje za odpravo revščine v zgodovini človeštva. Kot izhodiščno leto za spremljanje napredka na področju razvoja je bilo določeno leto 1990. Število ljudi, ki živijo v skrajni revščini, se je od leta 1990 zmanjšalo za več kot polovico. Pozitiven napredek je bil zabeležen na področju enakosti med spoloma na področju izobraževanja in tudi na splošno (zastopanost žensk v parlamentih se je skoraj podvojila). Stopnja smrtnosti otrok pred dopolnjenim petim letom starosti in smrtnosti novorojenčkov se je prepolovila, umrljivost mater je padla za 45 odstotkov. Dosežen je bil cilj zaustavitve širjenja malarije in postopno zmanjševanje primerov le-te. Vpis v osnovne šole v regijah v razvoju je dosegel 91 odstotkov. Vendar poročilo opozarja na neenakomeren napredek med regijami in državami. Kot največjo grožnjo človekovemu razvoju poročilo izpostavlja konflikte; države, ki jih pestijo konflikti, imajo namreč pogosto najvišjo stopnjo revščine.
Osrednji poudarki ciljev trajnostnega razvoja
Novi globalni cilji postavljajo nove temelje pri naslavljanju neenakosti, gospodarske rasti, dostojnih delovnih mest, izzivov mest in naselij, industrializacije, energije, podnebnih sprememb, trajnostne potrošnje in proizvodnje ter miru in pravičnosti. Nov razvojni okvir – 17 ciljev trajnostnega razvoja s skoraj 170 podcilji – je občutno obsežnejši kot razvojni cilji tisočletja. Cilji naslavljajo pester nabor globalnih izzivov: izkoreninjenje revščine in lakote, dobro zdravje, kakovostna izobrazba, enakost med spoloma, čista voda ter urejene sanitarije, dostopna in čista energija, dostojna delovna mesta ter gospodarska rast, inovacije, zmanjševanje neenakosti, trajnostna mesta, odgovorna poraba, podnebni ukrepi, neonesnaženi oceani in zemlja ter partnerstvo za doseganje ciljev.
Ključno sporočilo nevladnih organizacij pri pripravi nove razvojne agende je bilo, da ta ne sme nikogar pustiti zadaj. Novi razvojni cilji morajo nadgraditi prizadevanja pri doseganju najbolj ranljivih, še posebej revnih in diskriminiranih na podlagi spola, starosti, invalidnosti, etničnosti ter geografske lokacije. Za to bodo osrednjega pomena mobilizacija sredstev za izvajanje, vključno s finančnimi viri, razvojem in prenosom tehnologije ter izgradnjo zmogljivosti, in vzpostavitev pristnih partnerstev ter mednarodna solidarnost.
Vir: OZN in UN News Centre