Zapis Mateje Kočevar iz Metlike, študentke magistrskega študija tehniške varnosti na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, o “Shadowing Programme”, ki ga izvaja Društvo za Združene narode za Slovenijo v sodelovanju z Informacijsko službo Združenih narodov na Dunaju.
O dogodku:
Enkrat letno Dunajski mednarodni center omogoči t. i. delovni dan za podiplomske študente držav članic Evropske unije (EU) s ciljem obeležitve dneva Združenih narodov, ki je 24. oktobra. Študenti, ki jih zanima struktura in delovanje Organizacije združenih narodov (OZN) ta dan spremljajo zaposlenega pri njegovem delu ter pridobijo edinstven vpogled v organizacijo na Dunaju z več kot 4.000 zaposlenimi iz več kot 100 držav sveta.
Skupina 6 predstavnikov iz Avstrije, Slovaške, Madžarske in Slovenije je 22. novembra spoznavala Program Združenih narodov za okolje (Program ZN za okolje), ki se osredotoča na zaščito gora pred onesnaženjem in se na jugovzhodnem Balkanu, Karpatih ter tudi globalno ukvarja z vprašanji biotske raznovrstnosti, trajnostnega turizma, prometa, gozdarstva, kmetijstva in ravnanja z odpadki.
Opis dneva:
Obisk se je začel s sprejemom pri ministru Stalnega predstavništva Republike Slovenije na Dunaju Tadeju Furlanu in njegovih sodelavcih, kjer je potekala razprava o vlogi Slovenije in delu slovenskih predstavnikov v OZN. Nato smo se spoznali z ostalimi udeleženci in zaposlenimi s Programa za okolje, ki so nam razkazali kompleks stavb z značilno konkavno obliko, predvsem se mi je v spomin vtisnilo mogočno centralno dvorišče, ki je obkroženo z 193 zastavami držav članic Združenih narodov.
Zaposleni na Programu za okolje so nam pripravili predstavitev aktualnih projektov, njihovo implementacijo in vzdrževanja želenih rezultatov. Pri vseh projektih je moč zaznati pozitivne učinke na lokalno okolje in povezovanje ljudi pri reševanju okoljskih izzivov.
Po kosilu je sledila tiskovna konferenca, ki je gostila predsednika Avstrije, Alexandra Van der Bellena ter vodje različnih sektorjev ZN. Predsednik je med svojim govorom izpostavil močne vezi med Avstrijo in Združenimi narodi na Dunaju ter njuno vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030 ter da je vzpostavljanje miroljubnih in vključujočih družb med številnimi drugimi cilji ključno za nadaljevanje razvoja po vsem svetu.
Po konferenci smo se sestali z ustanoviteljem in vodjo Programa ZN za okolje, Haraldom Egerejem, ki nam je predstavil Karpatsko konvencijo, katere cilj je izboljšanje kakovosti življenja, krepitev lokalnih gospodarstev in skupnosti, ohranjanje naravnih vrednot in kulturne dediščine na območju Karpatov. Poleg tega sem se spoznala, da dejavnosti zaposlenih v ZN pokrivajo obsežna vprašanja usklajevanja financiranja, spremljanja, objavljanja poročil o prilagajanju podnebnim spremembam in uporabe tehnologije daljinskega zaznavanja okolja.
Vtisi:
Presenečena sem, da je v mednarodnem centru zaposlenih veliko mladih ljudi, na Programu ZN za okolje deluje 20 oseb, najstarejša članica šteje le 30 let, tako, da je moč občutiti energičnost, ki jo v večkrat suhoparno administrativno delo vnaša mlada ekipa. Obisk OZN je več kot izpolnil moja pričakovanja in si štejem v čast, da sem imela priložnost spoznati toliko zagnanih ljudi in dobiti vpogled v delo slovenskih diplomatov in zaposlenih na Programu za okolje.
Zelo cenim izkušnje s povezovanjem okoljske znanosti, razvoja projektov in družbeno-političnega znanja. Pravzaprav sem mnenja, da program tehniške varnosti dobro odraža področje vprašanj ZN za okolje in predstavlja dragoceno formalno izobraževanje za moje nadaljnje delo na področju trajnostnega razvoja in varstva okolja na lokalni in tudi na nacionalni ravni. Že med študijskim obisku sem sklenila, da bom preučila možnosti, glede dela ali vodenja projektov pri OZN saj si želim karierno pot nadaljevati na mednarodni ravni kjer bom lahko naredila svoj prispevek pri reševanju globalnih nalog.
Osebna predstavitev avtorice:
Mateja Kočevar iz Metlike je študentka magistrskega študija tehniške varnosti na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, ki ima pri svojih 24 letih za sabo že več uspešnih lokalnih kot tudi mednarodnih projektov s področja skrbi za ohranjanje okolja, krepitve zdravja med mladimi, vpliva kemikalij in hrupa na ljudi ter okolje.
Mateja aktivno deluje v prostovoljnem gasilskem društvu Dragomlja vas, je koordinatorka projektov Društva podeželske mladine Semič, projektno pa sodeluje tudi z Zavodom Varen sem in Združenjem delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
Mateja se je za prijavo na Program ZN za okolje odločila zaradi zavedanja odgovornosti do okolja in soljudi, ki podnebne spremembe najbolj občutijo, možnosti interpretacije okoljskih izzivov in spoznavanja globalnega načrta z začrtanimi političnimi, družbenimi in ekonomskimi spremembami, ki so posledica večje okoljske ozaveščenosti ter navsezadnje želje po novih dobrih praksah, ki jih bo lahko upoštevala pri svojem delu v širšem lokalnem okolju.