Evropska komisija je danes razkrila svojo strategijo za finančni sistem, ki podpira načrte EU za podnebje in trajnostni razvoj.
Naš planet se vse bolj sooča z nepredvidljivimi posledicami podnebnih sprememb in izčrpavanja virov, zato Evropska komisija meni, da moramo nujno ukrepati za prilagoditev bolj trajnostnemu modelu. Potrebnih je približno 180 milijard EUR dodatnih naložb na leto, da bi dosegli pariške cilje za EU do leta 2030, vključno s 40 % zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Zato danes Komisija na podlagi priporočil strokovne skupine na visoki ravni za financiranje trajnostnega razvoja (HLEG) predstavlja načrt za povečanje vloge financiranja pri doseganju uspešnega gospodarstva, ki deluje v skladu z ekološkimi in družbenimi cilji.
Današnji akcijski načrt za trajnostno financiranje je del prizadevanj v okviru unije kapitalskih trgov za povezovanje financiranja s specifičnimi potrebami evropskega gospodarstva v korist planeta in naše družbe. To je eden od ključnih korakov za izvajanje zgodovinskega Pariškega sporazuma in agende EU za trajnostni razvoj.
Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je izjavil: „Premik proti okolju prijaznejšemu in bolj trajnostnemu gospodarstvu je koristen za ustvarjanje delovnih mest, dober je tako za ljudi kot za planet. Z današnjim načrtom bomo poskrbeli, da si finančni sistem prizadeva za uresničitev tega cilja. Naši predlogi bodo omogočili vlagateljem in posameznim državljanom, da izberejo pozitivne odločitve, tako da se bo njihov denar uporabljal bolj odgovorno in podpiral trajnostno naravnanost.“
Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, je dejal: „Na podlagi dela, ki ga je opravila strokovna skupina na visoki ravni, danes predstavljamo naše načrte za daljnosežno reformo, ki bi lahko določila globalni standard za trajnostno financiranje. Samo s pomočjo finančnega sektorja lahko zapolnimo letno vrzel v financiranju, ki znaša 180 milijard EUR, da bi uresničili naše podnebne in energetske cilje. To bo pripomoglo k trajnostni prihodnosti za bodoče generacije.“
Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je povedal: „EU je z Evropskim skladom za strateške naložbe že zdaj vodilna na področju naložb v učinkovito rabo virov in socialno infrastrukturo. Vsaj 40 % naložb EFSI v infrastrukturo bo namenjenih za projekte, ki prispevajo k uresničevanju ciljev pariškega sporazuma za boj proti podnebnim spremembam. Hkrati je oblikovanje pogojev za trajnostno vlaganje zasebnih vlagateljev ključnega pomena za prehod na čistejše, krožno gospodarstvo, gospodarnejše z viri.“
Evropski komisar za podnebne ukrepe in energijo Arias Cañete je povedal: „Globalne naložbe so ključne v boju proti podnebnim spremembam, pri čemer so se bilijoni že vložili v rešitve, kot so obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost. Pariški sporazum je izjemna priložnost za naložbe. Kako lahko to priložnost izkoristimo? Današnji akcijski načrt bo pripomogel, da evropski finančni sektor postane vodilni na svetu za naložbe v zelene tehnologije.“
Ključne značilnosti akcijskega načrta
Komisija je pred letom dni imenovala strokovno skupino na visoki ravni za financiranje trajnostnega razvoja, ki naj bi pripravila celosten sklop priporočil za finančni sektor za podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Na podlagi končnega poročila skupine Komisija danes predlaga strategijo EU za trajnostno financiranje, v kateri določa časovni načrt za nadaljnje delo in prihodnje ukrepe, ki vključujejo vse zadevne akterje v finančnem sistemu. Ti so:
• Določitev skupnega jezika za trajnostno financiranje, tj. poenotenega klasifikacijskega sistema EU – ali taksonomije – , da se opredeli, kaj je trajnostno, ter opredelijo področja, na katerih imajo lahko trajnostne naložbe največji učinek.
• Ustvarjanje oznak EU za okolju prijazne finančne produkte na podlagi klasifikacijskega sistema EU: to bo vlagateljem omogočilo, da enostavno prepoznajo naložbe, ki izpolnjujejo pogoje za opredelitev kot okolju prijazne ali nizkoogljične.
• Pojasnitev nalog upraviteljev premoženja in institucionalnih vlagateljev, da se v naložbenem postopku upošteva trajnost, in izboljšanje zahtev za razkritje.
• Od zavarovalnic in investicijskih družb se zahteva, da strankam svetujejo na podlagi njihovih preferenc glede trajnosti.
• Vključitev trajnosti v bonitetne zahteve: banke in zavarovalnice so pomemben vir zunanjega financiranja za evropsko gospodarstvo. Komisija bo raziskala izvedljivost ponovne usmeritve kapitalskih zahtev za banke (tako imenovani dejavnik za ekološko podporo) za trajnostne naložbe, kadar je ta upravičena z vidika tveganja, ter bo hkrati zagotovila, da je poskrbljeno za finančno stabilnost.
• Izboljšanje preglednosti pri poročanju podjetij: predlagamo revizijo smernic o nefinančnih informacijah, da bi se dodatno uskladile s priporočili projektne skupine odbora za finančno stabilnost za finančna razkritja v zvezi s podnebjem.
Ozadje
EU in vlade po svetu so se s sprejetjem Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in agende ZN 2030 za trajnostni razvoj zavezale cilju bolj trajnostnega gospodarstva in družbe. EU je že dosegla pomemben napredek z okvirom svoje podnebne in energetske politike za leto 2030, energetsko unijo, akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo in izvajanjem agende EU za trajnostni razvoj do leta 2030.
Da bi dosegli bolj trajnostno rast, morajo vsi deli družbe odigrati svojo vlogo. Finančni sistem ni izjema. Preusmeritev zasebnega kapitala v bolj trajnostne naložbe zahteva obsežno preučitev delovanja našega finančnega sistema. To je potrebno, če želi EU doseči bolj trajnostno gospodarsko rast; zagotoviti stabilnost finančnega sistema ter spodbujati večjo preglednost in dolgoročno naravnanost v gospodarstvu. Takšno razmišljanje je tudi v središču projekta Evropske unije za vzpostavitev unije kapitalskih trgov.
Evropska komisija je leta 2016 ustanovila strokovno skupino na visoki ravni za financiranje trajnostnega razvoja . Sestavlja jo 20 vodilnih strokovnjakov iz civilne družbe, finančnega sektorja in akademskih krogov ter opazovalci iz evropskih in mednarodnih institucij. Skupina je svoje končno poročilo objavila januarja 2018. Predstavila je osem prednostnih ukrepov, ki se štejejo za potrebne gradnike za vsak smiseln ukrep v zvezi s trajnostnimi financami. Današnji akcijski ukrep gradi na priporočilih strokovne skupine na visoki ravni.
Delo v zvezi s številnimi ključnimi priporočili iz poročila se je obravnavalo v vmesnem poročilu skupine z dne 13. julija 2017. Komisija je v odgovor že predlagala vključitev okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v mandate evropskih nadzornih organov. Poleg tega je izvedla javno posvetovanje o dolžnostih institucionalnih vlagateljev in upraviteljev premoženja v zvezi s trajnostjo.
Evropska komisija bo 22. marca 2018 organizirala konferenco na visoki ravni, kjer bodo razpravljali o danes predstavljenem akcijskem načrtu.
Vir: Evropska komisija
Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.