Mednarodno kazensko sodišče (ICC) s sedežem v Haagu na Nizozemskem, ki velja za najvišje in zadnje sodišče v postopkih zoper posameznike, ki so osumljeni najhujših kaznivih dejanj, je razširilo definicijo vojnih zločinov. Odločitev je bila sprejeta z namenom, da se z mednarodnim kazenskim pravom zaščitijo žrtve vojnih zločinov, ki so storjeni v isti oboroženi skupini.
Mednarodno pravo oboroženih spopadov varuje civiliste in borce, ki ne sodelujejo več v le-teh, pred najhujšimi posledicami vojne. Poleg tega so prepovedani tudi določeni načini vojskovanja, kot je na primer uporaba zastrupljenega orožja. Resne kršitve določil omenjenega mednarodnega pravnega področja pomenijo vojne zločine. V večini primerov gre za mednarodna kazniva dejanja, ki jih preganjajo mednarodna kazenska sodišča.
Do danes se je večina postopkov zaradi vojnih zločinov, ki so potekali pred mednarodnimi kazenskimi sodišči, osredotočila na kazniva dejanja zoper civiliste v oboroženih spopadih. V sodbi zoper Bembo, ki jo je lani izreklo Mednarodno kazensko sodišče, pa je Sodišče obravnavalo množično posilstvo zoper civiliste v Srednjeafriški republiki.
V mednarodni skupnosti je veljalo, da so vojni zločini lahko storjeni samo zoper vojake, ki se bojujejo na drugi strani. Razlog za to razlago je bila interpretacija, da so kazniva dejanja ali kršitve človekovih pravic storjene nad vojakom lastne vojske zadeva države, ki bo le-to presojala v okviru domačega kazenskega prava ali prava človekovih pravic.
Pobudo za razširitev definicije je podal Mednarodni odbor Rdečega križa, ki je kot primer navedel posilstvo vojaka v isti oboroženi skupini. Dejali so, da dejstvo, da žrtev in storilec kaznivega dejanja prihajata iz iste skupine, ne sme biti razlog, da žrtvi odrečemo varnost v okviru prava oboroženih spopadov.
Sodišče se je strinjalo z razlago in določilo, da so posilstva in uporaba spolnih sužnjev v oboroženih skupinah Konga zoper druge člane iste oborožene skupine vojni zločin, ki sodi pod njihovo sodno pristojnost. Žrtve so bile v večji meri deklice, ki so bile prisilno rekrutirane kot otroci vojaki za Združenje kongovskih patriotov in njihovega vojaškega krila, t.i. Patriotskih sil za osvoboditev Konga. Obtoženi, Bosco Ntaganda, je nekdanji vodja pri Patriotskih silah za osvoboditev Konga. Kljub temu pa se pojavljajo kritike, da bi bilo potrebno razširitev definicije omejiti na primer Ntaganda, saj je med drugim Sodišče pod dodatnim pritiskom zaradi izstopa afriških držav in umika ruskega podpisa.
Odločitev, da sta posilstvo in spolno zasužnjenje vojna zločina, ki sta lahko storjena zoper katero koli osebo, ne glede na njen pravni položaj, pomeni, da se je Sodišče izognilo odločanju o tem, ali je bila žrtev ”član” oborožene skupine, kar bi pomenilo, da bi žrtve, ki so sodelovale v oboroženih konfliktih, izgubile pravico do zaščite.
Strokovnjaki predvidevajo, da bo odločitev imela zelo pomemben vpliv na nadaljnje delo in odločitve Sodišča. Obtožbe o domnevnih zlorabah med pripadniki oboroženih sil niso redke. Vojni zločin pa je tudi zanikanje pravice do poštenega sojenja. V preteklosti se je to nanašalo le na vojne ujetnike, vendar nova razlaga Sodišča nakazuje, da gre za vojni zločin tudi v primeru, ko oborožene sile odrečejo pošteno sojenje lastnim članom, kar se lahko zgodi, ko so storilci kaznivih dejanj nekdanji člani na visokih položajih.
Vir: The Conversation
