Skupina afganistanskih aktivistov za človekove pravice je 5. aprila, na Mednarodno kazensko sodišče naslovila prošnjo, da naj pospeši potek preiskave o vojnih zločinih v njihovi državi, saj so se že pripravili na srečanje z glavno tožilko Sodišča.
Guisson Jagangiri, podpredsednik Mednarodne federacije za človekove pravice, je dejal, da upajo, da bo njihova pot v Haag Sodišču predstavljala močno sporočilo in da se bodo nadaljnji postopki odvijali hitro. V pogovorih z glavno tožilko, Fatou Bensouda je Jahandiri tudi povedal, da je skupina več kot dvajsetih afganistanskih in mednarodnih aktivistov pripravila skupne in individualne predloge.
Leta 2007 so v javnost prišle informacije, da Mednarodno kazensko sodišče preučuje možnost storitve vojnih zločinov od leta 2001 naprej, ko se je začela ameriška invazija. Le-te naj bi storili Talibani, afganistanske vladne sile in mednarodne vojaške sile, vključno z ameriškimi vojaki. Slednji naj bi v Afganistanu namenoma mučili ujetnike, kar se šteje za vojni zločin.
Bensouda je novembra 2016 dejala, da njena pisarna končuje z oceno in da bo odločitev, ali se bo sodnike Sodišča vprašalo za mnenje o primeru, neposredna.
Glavna tožilka je poudarila, da so talibanska vojska in pridruženi Haqqani, afganistanske vladne sile in ameriški vojaki, kot tudi Centralna obveščevalna agencija (CIA) izvajali dejanja, ki se štejejo kot vojni zločini, po tem ko je ameriška invazija leta 2001 iz območja pregnala islamsko vojsko. Talibanom in njihovim zaveznikom je naložila odgovornost za smrt 17.000 civilistov, ki so življenje izgubili med letom 2007 in decembrom 2015 v brutalnih uporih, ki so jih spremljali številni napadi na šole, bolnišnice in mošeje.
Odvetnica aktivistov, Katherine Gallagher je dejala, da sedaj želijo ustvari pritisk na pisarno tožilke in jo spodbuditi k nadaljevanju dela na primeru.
Kot je o sodnem procesu dejala članica skupine za človekove pravice iz Afganistana, Huma Saeed, ljudem in žrtvam v Afganistanu, pravica veliko pomeni. Sodni postopek bi pokazal, da je mednarodna skupnost opazila dogajanje in da le-tega ne bomo zlahka pozabili. Vpletenost Sodišča bi za njih imela izredno velik simboličen pomen.
Če bo Bensouda zaprosila sodnike za dovoljenje za celoten vpogled v situacijo, bomo priča najbolj kompleksni in politično sporni preiskavi Sodišča. Dodatno težo bo preiskavi dala domneva, da je bil ravno Washington gonila sila invazije v Afganistanu.
Kljub številnim prizadevanjem pa ni veliko možnosti, da bi bil uveden sodni postopek zoper ameriške vojake, saj Washington ni ratifical Rimskega statuta in posledično izključil svoje državljane iz sodne pristojnosti Sodišča. Če bodo vojaki spoznani za krive, bi Američani lahko čutili dodaten pritisk zaradi številnih let vpletenosti v vojaško dogajanje.
Vira: Daily Mail in AOP news
