“Priča smo bili trem mirovnim pobudam. Prva se je začela v Annapolisu, zadnja je bila Kerryjeva, a bojim se, da niso po naključju vsem mirovnim pobudam sledile vojne v Gazi” je v intervjuju za UN News Centre dejal nekdanji posebni koordinator Združenih narodov (ZN) za bližjevzhodni mirovni proces ob izidu svoje nove knjige na temo konflikta med Izraelci in Palestinci.
V svoji novi knjigi Robert Serry izhaja iz perspektive, ki temelji na notranjih informacijah o upravljanju sporov in mirovnih prizadevanjih v času zadnjih treh mirovnih pobud in treh vojn v Gazi. V knjigi opisuje tako svoje poglede na konflikt kot hojo po diplomatskem tankem ledu med Izraelom in Palestino.
Robert Serry, ki je bil posebni koordinator ZN za bližjevzhodni mirovni process kar 7 let, prav tako tudi osebni predstavnik generalnega sekretarja ZN za Palestinsko osvobodilno organizacijo, danes priznava, da si je kar nekaj časa postavljal vprašanja o sporočilnosti svojega dela, ki ga je opravil v ZN.
“Vpleteni strani bi morala izučiti 20 letna pogajanja. Če preprosto ponovite eksperiment še enkrat, s tem, da posedete sprte strani za mizo in pričakujete drugačen rezultat, je to po Einsteinu definicija norosti” je dejal.
Kje potem leži odgovor za dosego miru? Ob izidu svoje nove knjige z naslovom The Endless Quest for Israeli-Palestinian Peace: A Reflection from No Man’s Land je Serry v intervjuju za UN News izpostavil nekaj lastnih pogledov na rešitev konflikta.
Serry je dejal, da sprva ni nameraval ostati na funkciji kar 7 let, in to v času, ki je zgodovinsko odločilen za rešitev tega konflikta. Ideja o pisanju knjige je medtem, ko je opravljal svoje delo, rasla, začel je z zapisovanjem opomb in ko je zaključil svojo nalogo v letu 2015, je dobil priložnost in svoje poglede strnil v knjigo.
Pravi, da je prej kot govoriti o novi mirovni iniciativi, potrebno pogledati tudi vpliv mednarodne skupnosti na konflikt. Sprašuje se, zakaj bo resolucija 242 letos stara 50 let, vendar je Varnostni svet nikoli ni uspel posodobiti. Z vidika mednarodne skupnosti je bilo to premalo, priznava. Ne verjame v ponovni začetek pogajanj v sedanjih okoliščinah, nato pa pričakovati drugačen rezultat.
Na vprašanje, kaj je šlo narobe, da se mirovni proces ni premaknil naprej, Serry odgovarja, da obstaja več dejavnikov, ki so prispevali k temu, da se stvari niso premaknile na bolje in so po drugi strani tudi poglobili idejo o eni državi. Če se ideja o dveh državah zdi vse bolj neizvedljiva, se postavi vprašanje, kje pa je druga rešitev? Je res mogoča rešitev ena država, dvonacionalna država, ki obsega Palestince in Izraelce? Serry pravi, da bi potrebovali desetletja, da bi glede na količino nakopičenega nezaupanja, realizirali takšno idejo. Omeni tudi možnost o vključujoči državi – morda o palestinski državi, kjer ostaja izraelska manjšina. To so Serryjevi predlogi, saj meni, da klasična rešitev v obstoju dveh držav na podlagi popolne ločitve ni možna. Poudari tudi, da moramo misliti na posledice ob izrečenem, zato se sprašuje, ali bomo potem morali odreči rešitev dveh držav tudi kot mednarodna skupnost? Serry je nekoliko diplomatski v odgovoru, pravi, da bi z opustitvijo možnosti ene države naredili tako Izraelcem kot Palestincem medvedjo uslugo, močno vztrajanje na dveh državah pa po njegovem mnenju vodi v ponovni konflikt.
Vendar Serry doda, da obe strani potrebujeta vsaj ohranitev možnosti za dve državi kot možen izid v prihodnosti, a ni optimističen glede morebitnih pogajanj v bližnji prihodnosti, glede na sedanje stanje med Palestinci in Izraelci, saj ni prepričan, da bodo pripeljala do drugačnega rezultata.
Na vprašanje glede nove ameriške administracije in razrešitve konflikta med Izraelci in Palestinci, Serry pravi, da sicer rabimo svež pristop, vendar je treba najprej pogledati, kaj so storili pretekli predsedniki in to jasno predstaviti, da ne bi ponavljali enakih napak. Ne verjame pa, da je dober začetek za predsednika, da premakne veleposlaništvo ZDA v Jeruzalem kot simbolen začetek nove ameriške vpletenosti v konflikt. Zato pogovor zaključi z upanjem, da bo ameriška administracija sprva naredila korak nazaj, pregledala obstoječe stanje in se zatem odločila za svež pristop k rešitvi problema.
Intervju z Robertom Serryjem je v celoti objavljen tukaj.
Vir: UN News Centre