»Ali pogledaš na upadanje ribjih staležev, ki se naglo bližajo prelomni točki ali na naraščajočo raven zakisljevanja oceanov ali na količino plastike v naših oceanih, ti postane jasno, da čas teče hitro, zato moramo ukrepati hitro«, je dejal predsednik Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) Peter Thomson v pripravljalnem sestanku pred prvo konferenco o oceanih, ki jo bosta skupaj gostili vladi Fidžija in Švedske, od 5. do 9. junija letos.
Fidži, ki je tako gospodarsko kot transportno popolnoma odvisen od oceana, je pred dobrim letom zajel tropski ciklon Winston, katerega opustošenje še vedno občuti velik del prebivalstva, Švedska vlada pa je prepričana, da z drugimi državami lahko deli dobre prakse, znanje in tehnologije ter podporo državam v razvoju pri vprašanjih, povezanih z oceani.
V času priprav na junijsko konferenco bodo še posebej izpostavljene 4 teme, tudi temeljna izhodišča prve konference. Prva, ki so jo odprli v februarju, nosi naslov ljudje in oceani, poudarke pa namenja preživetju ljudi ob oceanu, turizmu, varnosti preskrbe s hrano, pomorskemu prometu in trgovini. Druge 3 teme, ki jim bodo namenili po mesec pozornosti pred konferenco, so: onesnaževanje oceanov – odpadki v morju, onesnaževanje kopenskih voda, odpadki iz ladijskega prometa, razlitja nafte; morska biotska raznovrstnost – prelov, izguba morskega habitata, izguba vrst; in oceani v luči podnebnih sprememb – dvig morske gladine, segrevanje oceanov, zakisljevanje oceanov in beljenje koral.
»Naša sedanja in prizadevanja v prihodnjih letih bodo določila ali bodo naši otroci in tisti, ki prihajajo za njimi, poznali veselje in bogastvo oceanov kot smo jih spoznali v naši mladosti. Ne odtegnimo jim te velikodušnosti«, je dejal predsednik Generalne skupščine ZN Peter Thomson v sporočilu z najavo februarske teme.
Generalni podsekretar ZN Wu Hongbo je poudaril povezavo med oceani in ljudmi, še posebej v okviru 14. cilja trajnostnega razvoja, ki se nanaša na ohranjanje in trajnostno uporabo oceanov, morja in morskih virov za trajnostni razvoj. Poudaril je, da je 14. cilj avantgardni, povezuje celotno Agendo 2030, saj v okviru omenjenega cilja razmišljamo o plovbi po morju, o lovljenju rib za hrano, o turizmu, o zdravju morja, poleg tega pa ocean prispeva tudi k splošnemu dobremu počutju ljudi, blaženju posledic podnebnih sprememb, saj oceani potopijo eno tretjino emisij toplogrednih plinov in na ta način so-regulirajo naše podnebje.
Vir: OZN/ UN News Centre