Nekdanji predsednik bosanskih Srbov, Radovan Karadžić je vložil pritožbo zoper sodbo haaškega sodišča, ki ga je letos obsodilo na 40 let zaporne kazni zaradi genocida in kaznivih dejanj zoper človeštvo.

Karadžić je v ponedeljek, 5. decembra, oznanil, da se bo pritožil zoper sodbo, ki jo je marca letos izdalo Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) na Rezidualni mehanizem za kazenske tribunale, ki ga je leta 2010 ustanovil Varnostni svet Združenih narodov (ZN).

Odvetnik Karadžića, Peter Robinson, je v kar 238 strani dolgi pritožbi natančno opisal 48 vsebinskih in procesnih napak, ki so vodile do napačne obsodbe njegove stranke. Karadžić je dodal, da če le-te ne bodo odpravljene, bo njegovo sojenje in obsodba samo pripomogla k boju držav, kot sta Južna Afrika in Rusija, proti mednarodnem pravnem sistemu, ki je osnovan na političnih in dvojnih standardih, kot navaja Karadžić. Prav tako s tovrstnimi sodbami ni mogoče pričakovati dolgotrajnih uspehov delovanja mednarodnih kazenskih tribunalov, saj se samo ustanavljajo precedenčni primeri, ki temeljijo na kratkotrajnih in političnih postopkih. S svojo izjavo o možnosti novih izstopov iz delovanja (predvsem) Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), je vnesel nov val dvoma v delovanje mednarodnih kazenskih tribunalov.

Nekdanjega predsednika je ICTY spoznal za krivega kaznivih dejanj genocida, ki ga je izvajal nad bosanskim prebivalstvo v Srebrenici, preganjanja Bošnjakov in Hrvatov iz Bosne in Hercegovine, teroriziranja prebivalstva v Sarajevu in jemanja osebja mirovnih sil ZN za talce. V sodbi je ICTY ugotovil, da je Karadžić prej našteta kazniva dejanja storil kot vodja štirih povezanih kriminalnih združb.

Karadžić je obtožbo ICTY, da je storil genocid, zavrnil, saj še nikoli ni videl obtožbe za tako resno kaznivo dejanje s tako slabo argumentacijo. Prav tako meni, da ni teroriziral prebivalstva Sarajeva med leti 1992 in 1995, ko so ga zasedli bosanski Srbi, saj je ICTY zanemaril njegove številne ukrepe, s katerimi je želel preprečiti streljanje na civilno prebivalstvo. Pravilno niso bila uporabljena načela ”odličnega uspeha” in ”sorazmernosti” pri oceni bombardiranja z vidika vojaškega poveljnika, prav tako pa sodišče ni upoštevalo lastnega poročila strokovnjaka ZN o streljanju na tržnico Markale.

Obsojeni je vložil tudi 26 ločenih vprašanj, s katerimi želi preizkusiti načelo do poštenega sojenja. Tožilstvo je obsodil ”resnih kršitev dolžnosti, da razkrijejo obremenilne dokaze”. Mnenja je tudi, da ni bil v enakopravnem položaju kot tožilstvo. Dejal je, da je prišlo do kršitve načela o domnevi nedolžnosti, saj je moral on dokazovati svojo nedolžnost in ne sodišče njegove krivde, kot to zahteva prej omenjeno načelo, saj je sodišče uporabilo 2.379 sodnih obvestil iz drugih sojenj in dovolilo pisno izjavo 148 prič tožilstva.

Karadžić je v svojo pritožbo vpletel tudi primer Mladića, saj sodišče ni ugodilo njegovi zahtevi, da bi se zastopal sam med pričanjem, v katerem je želel, da se Mladića prisili, da odgovori na določena vprašanja ter da se sodno privede priče in postopek zapiše enako, kot je bilo zagotovljeno tožilstvu.

Zoper sodbo proti nekdanjemu prvemu predsedniku bosanskih Srbov se bo pritožilo tudi tožilstvo, ki bo zahtevalo, da se ga spozna za krivega genocida še v dodatnih sedmih občinah v Bosni leta 1992 in da se kazen iz 40 let zapora zviša na dosmrtno kazen, kar so zahtevali že marca, a jim sodišče ni ugodilo.

O pritožbah bo odločil Rezidualni mehanizem, ki bo prevzel delo ICTY, ko bo to v kratkem prenehalo z delom.

Vir: Balkan Insight