“Vsak dan se srečujem z izzivi našega težavnega in zapletenega sveta, vendar noben od njih ni tako velik kot klimatske spremembe. Slednje so resna eksistencialna grožnja za večino življenja na planetu, še zlasti pa človeštvu.”
– Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres na avstrijskem svetovnem vrhu, Dunaj, maj 2018
Klimatske spremembe so eden glavnih izzivov našega časa ter so veliko breme za človeštvo in okolje. Vplivi klimatskih sprememb so globalni in brez primere. Povzročajo spreminjanje vremenskih vzorcev, ki ogrožajo proizvodnjo hrane, in višajo gladino morja, kar povečuje tveganje katastrofalnih poplav. Brez drastičnih ukrepov že danes, bo prilagajanje na te vplive v prihodnosti vse težje in drago.
Vplivi klimatskih sprememb lahko okrepijo obstoječe grožnje miru, varnosti in trajnostnemu razvoju. Prav tako je pomembno vedeti, da so klimatske spremembe grožnja, ki nesorazmerno bolj obremenjuje najbolj revne in ranljive.
Kaj počnejo Združeni narodi na področju klimatskih sprememb?
Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), ki ga podpirajo Združeni narodi (ZN), je objektiven vir znanstvenih informacij. Prek IPCC Združeni narodi oblikovalcem politik zagotavljajo znanstvene podatke o klimatskih spremembah, njegovih posledicah in prihodnjih tveganjih ter možnosti za prilagajanje, krepitev odpornosti nanje in ublažitev posledic. V svojem petem ocenjevalnem poročilu iz leta 2013 je bilo ugotovljeno, da so klimatske spremembe resničnost, glavni povzročitelj slednjih pa so človeške dejavnosti.
V poročilu IPCC so zaskrbljujoči dokazi, da smo morda že dosegli prelomno točko, kar pomeni, da so klimatske spremembe povzročile nepopravljive spremembe v velikih ekosistemih in planetarnem podnebnem sistemu. Ekosistemi, ki so raznoliki kot amazonski deževni gozd in arktična tundra, se morda približujejo pragu dramatičnih sprememb zaradi segrevanja in suše. Gorski ledeniki izginjajo zaskrbljujoče hitro, posledice zmanjšane oskrbe z vodo v sušnih mesecih pa bodo imele posledice, ki bodo zaznamovale več generacij.
Globalni sporazumi in sodelovanje
Družina ZN je v ospredju prizadevanj za reševanje našega planeta. ZN zagotavljajo forum za oblikovanje izvajanja skupnih ukrepov na področju klimatskih sprememb, in sicer skozi Okvirno konvencijo ZN o spremembi podnebja (UNFCCC). Na terenu ZN državam pomagajo pri prehodu na strategije, ki varujejo podnebje in dosegajo nizke ravni emisij. Hkrati pomagajo tistim, ki so še posebej ranljivi na učinke klimatskih sprememb, da se le-ti lažje prilagodijo na nestabilno podnebje.
Na Vrhu o Zemlji iz leta 1992 je bila ustanovljena Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila prvi korak pri reševanju problema klimatskih sprememb. Danes ima skoraj univerzalno članstvo s 197 državami, ki so konvencijo ratificirale. Leta 1997 je bil sprejet kjotski protokol, ki pogodbenice iz razvitih držav pravno zavezuje s cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.
Pariški sporazum
Na 21. konferenci pogodbenic v Parizu leta 2015 so države članice UNFCCC dosegle pomemben dogovor v boju proti klimatskim spremembam – pospešile in okrepile so ukrepe in naložbe, ki so potrebne za trajnostno prihodnost z nizkimi emisijami ogljika. Pariški sporazum temelji na konvenciji in prvič združuje vse države v skupnem cilju, da sprejmejo ambiciozne ukrepe proti klimatskim spremembam ter se prilagodijo na njihove posledice. Dogovor tudi zajema povečano podporo državam v razvoju, da bodo še same del teh ukrepov. S tem se je oblikovalo novo svetovno podnebno gibanje.
Glavni cilj pariškega sporazuma je okrepiti globalni odziv na grožnjo klimatskih sprememb in v tem stoletju omejiti naraščanje globalnih temperatur precej pod 2 stopinji Celzija glede na ravni iz predindustrijske dobe; sporazum si prizadeva omejiti maksimalno povišanje temperature na 1,5 stopinje Celzija.
Na dan Zemlje, 22. aprila 2016, je 175 svetovnih voditeljev podpisalo pariški sporazum, in sicer na sedežu ZN v New Yorku. To je daleč največje število držav, ki je kadarkoli v enem dnevu podpisalo nek mednarodni sporazum.
(Pripravljeno v sodelovanju z Informacijsko službo ZN na Dunaju)
Članek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
