Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, da bi povečala zavedanje o pomenu polne in enakopravne udeležbe žensk na vseh področjih znanosti ter spodbudila odpravo diskriminacije in preseganje pravnih, ekonomskih, družbenih in kulturnih ovir, ki ženskam še vedno otežujejo dostop do karier v znanosti.
Poseben poudarek je namenjen razvoju vključujočih politik in programov za večjo udeležbo žensk in deklet, spodbujanje njihovega kariernega napredovanja ter prepoznavanje in ustrezno vrednotenje njihovih dosežkov.
Slovenija ima močno bazo znanja in vztrajno visok delež žensk med diplomantkami in doktoricami znanosti. Na področju raziskav in razvoja je zaposlenih 37 odstotkov raziskovalk, kar Slovenijo uvršča nad povprečje Evropske unije. V zadnjem desetletju se je povečal tudi delež žensk na višjih akademskih položajih; izrednih profesoric je danes 43 odstotkov, rednih profesoric pa 37 odstotkov (vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2024/2025). Kljub temu pa zaposlitvena segregacija med spoloma ter drugi družbeni in kulturni vzorci še vedno vplivajo na to, da ženske napredujejo počasneje, pogosto zaslužijo manj kot moški in da je njihov prispevek v znanosti manj prepoznan ter redkeje nagrajen.
Raziskava Komisije za enake možnosti na področju znanosti
Raziskava Komisije za enake možnosti na področju znanosti pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije je pokazala, da so ključne ovire za ženske pri kariernem razvoju predvsem sistemske in organizacijske. Preobremenjenost z administrativnim in neznanstvenim delom, težave pri usklajevanju dela z zasebnim življenjem in omejen dostop do kontinuiranega strokovnega razvoja pomembno zmanjšujejo možnosti za karierno napredovanje, pri čemer so ženske še posebej prizadete.
Diskriminacija je po mnenju večine anketiranih v slovenski znanosti vztrajno prisotna in večplastna. Obstoj diskriminacije na podlagi spola prepoznava 36 odstotkov anketiranih raziskovalk in raziskovalcev. Za učinkovito zmanjševanje diskriminacije v raziskovalnem okolju raziskovalke in raziskovalci kot najučinkovitejši ukrep izpostavljajo pravno ureditev ali predpise (39 odstotkov), ki uvajajo institucionalne in sistemske spremembe ter zagotavljajo obvezno spoštovanje enakih možnosti. Eden od takih ukrepov je pogoj izvajanja Načrta enakosti spolov v raziskovalnih in izobraževalnih institucijah, ki prinaša dodatna usposabljanja in aktivnosti ter spodbuja enakost spolov in omogoča enake možnosti.
Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije
