Gambija, ki deluje v imenu 57 držav članic Organizacije islamskega sodelovanja, je v ponedeljek, 11. novembra, na Meddržavno sodišče vložila zgodovinsko 46 strani obsežno tožbo, s katero želi doseči, da Mjanmar po mednarodnem pravu odgovarja za genocid s strani države zoper muslimansko prebivalstvo Rohinga.
Gambija v tožbi zatrjuje kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, ki so jo Združeni narodi (ZN) sprejeli leta 1948, po zločinih, storjenih med drugo svetovno vojno. Gambija in Mjanmar sta podpisnici konvencije. Države, pogodbenice Konvencije, so se strinjale, da je genocid, »storjen v času miru ali v vojni, kaznivo dejanje v skladu z mednarodnim pravom, za katerega se zavezujejo, da ga bodo preprečevale in kaznovane« in hkrati prevzemajo obveznost, da kaznivega dejanja ne izvršijo. Konvencija državam članicam omogoča, da zaradi morebitne kršitve le-te vložijo tožbo na Meddržavno sodišče.
V tožbi je predlagano tudi, da se od Mjanmara zahteva, da preneha z genocidom, da se kaznuje vse odgovorne, vključno z visokimi vladnimi uradniki in vojaškimi častniki ter da se zagotovi odškodnine žrtvam. Gre za prvi sodni pregled mjanmarskih grozodejstev – umorov, posilstev, požigov in drugih kaznivih dejanj nad muslimanskim prebivalstvom Rohinga. Tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča Fatou Bensouda je poskušala odpreti preiskavo zaradi deportacije kot kaznivega dejanja zoper človečnost in morebitnih drugih kaznivih dejanj, vendar bo za širšo preiskavo potrebna odobritev Varnostnega sveta ZN.
Če bo Meddržavno sodišče zadevo obravnavalo, bo prvič preiskovalo genocid, ne da bi se pri tem oprlo na ugotovitve drugih sodišč, na primer ICTY, s katerim se je posvetovalo glede primera v Srbiji in na Hrvaškem. Tako je v prvi zadevi kršitve Konvencije o genocidu leta 1993 uvedlo začasne ukrepe proti Srbiji in ugotovilo, da je država kršila svojo dolžnost preprečevanja in kaznovanja genocida v Bosni in Hercegovini.
Vlagatelji tožbe od Meddržavnega sodišča opozarjajo na izredno nujnost in zahtevajo odreditev začasnih ukrepov, ki bi nemudoma zaustavili genocid v Mjanmaru, da se prepreči nadaljnje trpljenje prebivalcev ljudstva Rohinge. Pričakuje se, da bodo prva zaslišanja potekala že v mesecu decembru.
V tožbi je navedeno, da so dejanja Mjanmara, ki »vključujejo umore, povzročitev hudih telesnih in duševnih bolečin, povzročitev pogojev, da bi fizično uničili muslimansko prebivalstvo, uvedba ukrepov za preprečevanje rojstev in prisilne premestitve, genocidnega značaja, ker bi z njimi želeli delno ali v celoti uniči prebivalstvo ljudstva Rohinga«. Tovrstna genocidna dejanja so obsežno dokumentirana z neodvisnimi preiskovalnimi napori strokovnjakov in organov ZN, vključno z neodvisno mednarodno misijo za ugotavljanje dejstev Sveta ZN za človekove pravice, ki so jih podprle tudi številne mednarodne organizacije za človekove pravice in drugi verodostojni viri.
Abubacarr Marie Tambadou, gambijski generalni tožilec in minister za pravosodje, ki je bil imenovan za zastopnika Gambije v tej zadevi, je dejal, da se je Gambija odločila za ta korak v iskanju pravičnosti in odgovornosti za genocid, ki ga je Mjanmar storil nad Rohingi in da bi okrepili globalne norme proti genocidu, ki so zavezujoče za vse države. Mjanmarska vlada do sedaj ni preganjala ali kaznovala storilcev kršitev človekovih pravic. Trenutno domača preiskovalna komisija, ki jo je ustanovila vlada, sledi osmim neuspelim komisija in nima verodostojnosti, njen predsednik pa je izjavil, da odgovornim za kazniva dejanja ne bodo sodili.
Vir: The Guardian, HRW, Dutch News
Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.
