Mednarodno kazensko sodišče je v sredo, 19. oktobra, izreklo novo zgodovinsko sodbo nekdanjemu podpredsedniku Konga Jean –Pierru Bembi. V skladu s 70. členom Rimskega statuta ga je spoznalo krivega podkupovanja prič, kar je kaznivo dejanje zoper pravosodje. Sodišče mu je letos že izreklo 18-letno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov in zločinov zoper človečnost. Podkupovanja prič so krivi tudi štirje njegovi bližnji pomočniki.

Kot je ugotovilo tožilstvo, se je Bemba kaznivega dejanja lotil kar v svoji zaporniški celici, ko si je med prvotnim sojenjem ustvaril mrežo ljudi, v okviru katere so uporabljali skrivne mobilne telefone in poseben jezik, da so podkupovali, učili odgovore in manipulirali z vsaj 14 ključnimi pričami, ki so podale svoje izjave.

Sodnik Bertram Schmitt je dejal, da gre v omenjenem primeru za jasno kaznivo dejanje petih vpletenih posameznikov, ki so povzročili resno kaznivo dejanje zoper pravosodje. Dodal je, da ni pravosodnega sistema na svetu, ki bi lahko sprejel podkupovanje, učenje odgovorov in manipulacijo ter da sodba izraža jasno sporočilo, da sodišče ne bo dovolilo, da bi bilo mogoče škoditi ali uničiti sodne postopke.

Poleg Bembe je sodišče za krive še spoznalo: njegovega odvetnika Aime Kilolo, vodjo njegovega sodnega postopka, kar je Jean-Jacques Mangendo, politika iz Konga Fidela Babalo in Narcisse Arido, ki sta bila tudi priči. Kljub temu se je vseh pet izreklo za nedolžne v okviru več kot 100 obtožb. Njihove kazni bo sodišče izreklo kasneje.

Kot je ugotovilo sodišče, je Kilolo priče učil, kaj morajo odgovoriti na posamezna vprašanja, za kar jim je plačal.

Bemba, sin poslovneža, je veljal za človeka z dobrimi poznanstvi. Leta 1998 mu je Uganda pomagala, da je v Demokratični republiki Kongo ustanovil svojo uporniško skupino MLC. Leta 2003 je postal podpredsednik, tri leta kasneje pa izgubil predsedniške volitve proti Josephu Kabili. Leta 2007 je pobegnil v Belgijo zaradi sporov v Kinšasi, leto kasneje pa je bil aretiral v Bruslju in izročen Mednarodnem kazenskem sodišču. Leta 2010 se je zoper njega začel prvi postopek, šele šest let kasneje oziroma marca letos, pa so ga spoznali za krivega zaradi zločinov v Srednjeafriški republiki med letoma 2002 in 2003, ko ni preprečil uporniškim silam pobojev in posilstev ljudi.

Zaradi dejanj Bembe in njegovih pomočnikov je tožilstvo sodišča podalo jasno sporočilo, da ne bo dopustilo nikakršnega vmešavanja v postopke. Sodišče je 14. junija 2012 dobilo anonimno sporočilo, da nekdo iz obrambe pričam zagotavlja določene privilegije v zameno za lažna pričanja. Leto kasneje je tožilstvo dobilo dovoljenje sodnika za vpogled v telefonske izpiske klicev Bembe, ki jih je opravil iz centra za pridržane osebe.

Posledično si sedaj tožilstvo prizadeva, da že pred postopkom sprejme potrebne ukrepe, ki preprečujejo, da bi sploh prišlo do tega in bi lažni dokazi lahko bili posredovani sodnikom.

V podobnih, a kasnejših primerih vplivanja na priče, je tožilstvo delovalo veliko hitreje. Tako so na primer v postopku zoper Dominica Ongwena posredovali že v nekaj tednih, ko se je pojavil utemeljen strah, da bodo dokazi izgubljeni. Takrat je tožilstvo sodnike prosilo, da zaslišijo vsaj dve priči pred uradnim začetkom sojenja, saj Rimski statut v izrednih primerih dovoljuje, da se dokaze zbere pred uradnim začetkom sojenja, če le-ti kasneje ne bodo več na voljo.

V postopku zoper Bosco Ntagando je tožilstvo zahtevalo stroge omejitve v njegovi komunikaciji, saj so bili njegovi pogovori nadzorovani in kasneje tudi pregledani. Prav tako so mu omejili obiske, zaradi česar je začel septembra gladovno stavkati. Za nadzorovanje komunikacije Bosco Ntagande in njegovih odvetnikov je sodišče imenovalo neodvisno komisijo, medtem ko se z ostalimi obtožbami zoper njega ukvarja tožilstvo sodišča.

Pojavlja se tudi vprašanje neodvisnosti sodišča in tožilstva v želji po zaščiti dokazov, na katerega je opozorila skupina Ongwenovih odvetnikov. Slednji so mnenja, da so ukrepi zoper njihovo stranko nesorazmerni in da nadaljnje izvajanje le-teh pomeni kršitev temeljnih človekovih pravic, saj mora sodišče in tožilstvo v želji po neodvisnih dokazih najti ravnovesje med pravicami obtoženega, ohranjanjem dokazov in poštenim sojenjem.

Kljub temu ostaja vprašanje, če bi bilo v prihodnosti smiselno uvesti dodatne ukrepe za zagotavljanje 70. člena Rimskega statuta. Eden izmed ukrepov bi bilo imenovanje posebne komisije, ki bi zmanjšala možnost, da bi lažni dokazi prišli do tožilstva.

Vira: Justice Hub in BBC