Agencije ZN so v pozivu sporočile, da se begunci in migranti še naprej soočajo s skrajnimi oblikami nasilja, izkoriščanja in smrti na morju in kopnem po vsej Afriki, medtem ko se gibljejo po celini ter mejne organe opomnile naj storijo več za njihovo zaščito.
Podatki iz novega poročila Urada visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR), Mednarodne organizacije za migracije (IOM) in Centra za mešane migracije (MMC) kažejo na pogosto premalo poročane nevarnosti, s katerimi se srečujejo ranljivi ljudje na poti po nevarnih kopenskih poteh. Po ocenah naj bi puščavo Saharo prečkalo več ljudi kot Sredozemsko morje, smrt beguncev in migrantov v puščavi pa naj bi bila dvakrat večja od smrti na morju. Očitno je, da se veliko ljudi ne odloči za selitev, vendar so v to prisiljeni zaradi političnih konfliktov in nestabilnosti. Tako imenovani potisni dejavniki na migracijski poti vključujejo vse slabše razmere v državah izvora in državah gostiteljicah, uničujoče posledice podnebnih sprememb in nesreč na nove in dolgotrajne izredne razmere na Vzhodu in Afriškem rogu, pa tudi rasizem in ksenofobija do beguncev in migrantov.
Kljub zavezam mednarodne skupnosti, da bo reševala življenja in obravnavala ranljivosti, so avtorji poročila opozorili, da so trenutna prizadevanja, da bi bili vsi ti odgovorni za zlorabe in nevarnosti, ki grozijo migrantom in beguncem, neustrezna. Bram Frouws, direktor MMC, je dejal da so za strašne zlorabe pogosto odgovorne kriminalne združbe in trgovci z ljudmi, vendar so pri tem imeli vlogo tudi državni uradniki, kot so policija, vojska in mejna straža. Trenutno se veliko tega dogaja v razmerah skoraj popolne nekaznovanosti. V poročilu je navedeno, da sta podpora in dostop do pravnega varstva za žrtve različnih oblik zlorab na poteh le redko na voljo ter dodaja problem neustreznega financiranja in omejitve humanitarnega dostopa.
Kljub tem izzivom so UNHCR, IOM in partnerji okrepili storitve zaščite, ki rešujejo življenja, ter mehanizme pomoči, identifikacije in napotitve na poteh. Kljub temu vztrajajo, da humanitarno ukrepanje ni dovolj. Pomembno je preučiti, kako urediti ali legalizirati migrante v tranzitnih državah, če obstaja potreba, pa tudi širše v evropskih državah, ki se odzivajo na potrebo po talentih in delovni sili.
Vir: UN News
