Jurij Fedotov, izvršni direktor Urada Združenih narodov za droge in kriminal

Na tisoče žensk in deklet po svetu umre zaradi nasilja s strani bližnjih. Obseg smrti in nasilnih napadov na ženske in dekleta opozarja na resnost situacije in obupne razmere, v katerih se znajdejo.

Raznolikost zlorab je zastrašujoča; od napadov s psi in kislinami do streljanja in požiga. Ženske se mori in ustrahuje globalno.

Čeprav je le eden od petih umorov povezan z ženskami, so zgodbe o njihovih umorih povsem drugačne od moških. Moške najbolj pogosto ubijejo neznanci.

Zgodbe o umorih žensk so povsem zaskrbljujoče. Najbolj nevarno mesto za ženske je družinsko okolje.

Ženske ne ogroža najbolj serijski morilec, preprost kriminalec ali naključni morilec, ampak njihov intimni partner ali drug družinski član.

Leta 2012 je 43.600 žensk bilo žrtev uboja s strani intimnega partnerja ali družinskega člana. To je globalno gledano v povprečju približno 119 ubitih žensk na dan ali ena vsakih 12 minut.

To pomeni, da zgodba o umoru ženske ni povezana s pištolo ali nožem v roki neznanca, ampak predstavlja brutalno izdajstvo poročnih zaobljub in družbenih vrednot. Pred seboj imamo zgodbo o tem, kako lahko ljubezen bližnjega privede do brutalnega umora.

Številke to potrjujejo. Šestdeset odstotkov žrtev uboja so ženske, katere je umoril intimni partner ali družinski član. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da oseminsedemdeset odstotkov vseh žrtev intimnih partnerskih ubojev so ženske.

Če je to realnost, kaj lahko storimo? Lansko leto si je svet zadal cilj.

Cilj izhaja iz sprejetja Agende 2030 za trajnostni razvoj in poziva k odpravi vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti, vključno s trgovino z ljudmi ter spolnimi in drugimi vrstami zlorab. Zmanjšati moramo vse oblike nasilja in s tem povezane smrti.

Naše delo povezuje ena resnica: kljub različni statistiki umorov glede na sever ali jug, vzhod ali zahod, so umori žensk s strani bližnjih globalni pojav.

Vsi moramo ukrepati, tako v Evropi, Aziji, Severni Ameriki in drugod. Pri tem moramo doseči temeljni preobrat v načinu, kako gledamo na ta zločin.

Navedene številke nakazujejo na bojišče, kjer se vojna bije tudi v domovih. Konflikt, ki se odvija v domovih in zasebnih prostorih vseh naših družb.

Umore žensk in deklet moramo vzeti resno; od prvega, ki zločin prijavi, do sodnikov in zakonodajalcev, ki morajo ustrezno ukrepati.

Ni popuščanja. Ne moremo stati ob strani, medtem ko se ženske in dekleta mori v krajih, kjer bi morale biti varne.

Spol je ključnega pomena. Vse večje zavedanje, da obstaja očitna neenakost, nam daje upanje, da bo vse več žensk prišlo na vodilne položaje v naših družbah, hkrati pa bomo sposobni spremeniti okostenela prepričanja in omejeno dojemanje resnosti problema.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami je dan, ko lahko še bolj glasno zavrnemo tovrstno nasilje, ki uničuje našo družbo, vendar naj ne ostale le pri tem.

Besede morajo postati trdna dejanja. Trdna dejanja morajo rešiti življenja. Vsako leto izgubimo na tisoče žensk in deklet.

Vsako smrt spremlja zgodba bede in trpljenja, ki se prenaša iz roda v rod. Prizadevati si moramo, da na prihodnje generacije prenesemo le pozitivne stvari. Spoštovati moramo življenja žensk in deklet, pravzaprav življenja vseh.

(Objavljeno v Dnevniku 2. decembra 2016)