Poročilo, objavljeno iz evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), je razkrilo zaskrbljujoče razlike v zdravju mladih, zlasti tistih iz manj premožnih družin, ki predstavljajo “začaran krog prikrajšanosti”.
Poročilo temelji na informacijah iz 44 držav, ki so sodelovale v študiji Zdravstveno vedenje pri šoloobveznih otrocih (HBSC) ter poudarja nezdrave prehranjevalne navade, vse večjo stopnjo prekomerne telesne teže in debelosti ter nizko stopnjo telesne dejavnosti pri mladih.
Poročilo je pokazalo, da so mladostniki v veliki meri izbirali nezdrave možnosti prehranjevanja, pri čemer jih je več kot polovica poročala, da sadja ali zelenjave ne jedo vsak dan. Bolj pozitivno je, da se je uživanje gaziranih pijač močno zmanjšalo, vendar še vedno ostaja dejstvo, da gazirane pijače vsak dan uživa 15 odstotkov mladostnikov, z višjim deležom pri tistih, ki prihajajo iz manj premožnih družin.
Programski vodja za zdravje otrok in mladostnikov pri SZO/Evropa dr. Martin Weber je dejal, da sta cenovna dostopnost in dostopnost možnosti zdrave hrane pogosto za družine z nižjimi dohodki omejeni, kar vodi v večjo odvisnost od predelane in sladke hrane, ki je lahko škodljiva. Učinki nižjega socialno-ekonomskega statusa so se tako prenašali v smislu verjetnosti prekomerne teže ali debelosti, pri čemer je prizadet vsak peti otrok. Razlogi za to tičijo v dejstvu, da imajo mladi iz družin z nizkimi dohodki manj dostopa do varnih prostorov za telesno dejavnost, na njihovo sodelovanje v organiziranih športih pa lahko vpliva družinski dohodek, ki jim tega ne dopušča.
Dr. Hans Kluge, regionalni direktor WHO za Evropo, je dejal, da “socialnoekonomske razlike v zdravstvenem vedenju mladostnikov prispevajo k začaranemu krogu prikrajšanosti” ter dodal, da bi morale ugotovitve iz poročila pokazati potrebo po posegih za mladostnike, ki jih bodo spodbudili k bolj zdravemu vedenju. WHO poziva države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe za obravnavo tega vedenja pri mladostnikih, državam pa priporoča izvajanje predpisov v zvezi z urejanjem trženja hrane, spodbujanjem bolj zdravega prehranjevanja, povečanjem telesne dejavnosti ter odpravljanjem družbenih neenakosti.
Vir: UN News
