V turški Antalyji poteka drugi teden konference Združenih narodov o spremembi podnebja (COP31). Slovensko delegacijo vodi ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj, ki se udeležuje ministrskih razprav, prav tako je ob robu zasedanj opravila bilateralna srečanja s predstavniki mednarodnih organizacij, Evropske komisije in drugih držav.
Ministrica Rifelj je sodelovala na četrti ministrski okrogli mizi o pravičnem prehodu, kjer je v imenu Slovenije poudarila, da je pravičen prehod eden ključnih pogojev za uspešno doseganje ciljev Pariškega sporazuma in zagotavljanje široke javne podpore podnebnim ukrepom. Izpostavila je zavezo Slovenije k opustitvi premoga najpozneje do leta 2033. Ob tem je poudarila, da morajo podnebni ukrepi poleg zmanjševanja emisij prispevati tudi k ustvarjanju novih gospodarskih priložnosti, konkurenčnosti, kakovostnih delovnih mest in večji socialni vključenosti. »Pravičen prehod ni le okoljski, temveč tudi družbeni in gospodarski izziv. Uspešen bo le, če bomo vanj aktivno vključili lokalne skupnosti, delavce in socialne partnerje ter zagotovili, da pri prehodu nihče ne bo zapostavljen.«
Na ministrskem dialogu o vodi in podnebju je ministrica poudarila pomen tesnejšega povezovanja vodne in podnebne politike ter krepitve mednarodnega sodelovanja. Izpostavila je, da ima voda ključno vlogo pri prilagajanju podnebnim spremembam in krepitvi podnebne odpornosti, zato si treba sistematično prizadevati za vključevanje v podnebne in ostale sektorske politike. Posebej je izpostavila pomen čezmejnega sodelovanja na področju voda, ki je ključno za krepitev podnebne odpornosti, varnosti in trajnostnega razvoja. Kot primer uspešnega mednarodnega sodelovanja je navedla Konvencijo o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer (Vodna konvencija), ki ji trenutno predseduje Slovenija.
Ministrica se je udeležila ministrskega dialoga Unije za Sredozemlje, namenjenega krepitvi regionalnega sodelovanja pri soočanju s podnebnimi izzivi v Sredozemlju, ki sodi med območja, posebej izpostavljena posledicam podnebnih sprememb. V razpravi je ministrica izpostavila ključne prednostne naloge za sredozemsko regijo, med drugimi pospeševanje prehoda na čisto energijo ter krepitev podnebne odpornosti. Poudarila je pomen elektrifikacije, energetske učinkovitosti, trajnostne mobilnosti in razogljičenja industrije, ki lahko prispevajo tudi k večji konkurenčnosti gospodarstva.
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor